Turizma ni brez dobrih zgodb

Turizem je trdoživ, uspešno premaguje krize, tudi za letos mu je napovedana izdatna rast in Slovenija pri tem ni izjema. Nepogrešljivi sopotniki turizma so mediji, vsaj za Slovenijo pa velja, da so tako imenovani turistični novinarji vse bolj osamljeni. Lastniki in vodstva medijev tudi nasploh specializacije novinarjev za posamezna področja ne spodbujajo, prej nasprotno. Člani Društva turističnih novinarjev Slovenije FIJET so se zato na okrogli mizi ob 50. obletnici ustanovitve svoje organizacije spraševali, ali turistično novinarstvo umira.

“Turistično novinarstvo ne umira,” je na okrogli mizi slovenske novinarje, ki poročajo o turizmu, potolažila Sandra Carvao, direktorica za področje komuniciranja pri svetovni turistični organizaciji UNWTO. “Dokler bo obstajal turizem, bodo obstajali tudi turistični novinarji,” je pridal predsednik Svetovnega združenja turističnih novinarjev in piscev o turizmu FIJET Tijani Haddad.

Turista nič zares ne ustavi

Njun optimizem izhaja iz globalnih svetovnih trendov rasti turističnega gospodarstva, pri čemer Slovenija ni izjema. V zadnjih šestih letih je ena izmed najhitreje rastočih panog. Tradicionalno najbolj obiskanemu Zahodu z Evropo in ZDA uspešno sledijo predvsem Bližnji in Daljni vzhod ter Afrika. Turizmu se odpira vse več dežel na vseh kontinentih in s tem privablja vlagatelje, ugotavlja svetovna turistična organizacija. Po njenih podatkih je lani državne meje prestopilo skoraj 1,2 milijarde turistov, po pričakovanjih se bo letos številka povečala za skoraj pet odstotkov. Nadpovprečno rast beležijo vse od konca splošno kriznega leta 2009.

Pred tem je turizem zastal le po newyorškem 11. septembru leta 2001. Ves čas se sicer po svetu vrstijo črni dogodki, v zadnjem času s terorizmom v glavni vlogi, vendar prizadenejo v glavnem posamezne države ali določena območja. Govorimo torej lahko o lokalnih turističnih krizah, ki se postopoma umirijo, pravi Sandra Carvao.

Slovenija je glede krepitve turizma v koraku s svetom. Minister za gospodarski razvoj in tehnologijo Zdravko Počivalšek je na okrogli mizi ponovil, da je cilj povečati prihodke od tujskega turizma z dveh na tri milijarde evrov. K temu naj bi pripomogla tudi oživljena samostojna Turistična organizacija Slovenije (STO), ki ji je letos državni proračun namenil 12 milijonov evrov, dvakrat toliko kot doslej. “Približati se želimo 20 milijonom evrov, kolikor ocenjujemo, da je treba vložiti v promocijo na tujih trgih,” je dodal minister. Tista dodatna milijarda do treh milijard bo po njegovem prepričanju ustvarila nova delovna mesta (ob začetku svojega mandata jih je napovedal 10.000). Milijarda prinese dodatnih okoli 125 do 150 proračunskih milijonov evrov, je izračunal.

Potni list lastnika ni pomemben

“Menimo, da smo na pravi poti,” je optimistična v. d. generalne direktorice direktorata za turizem Eva Štravs Podlogar. Pri tem pa gre enim bolje, drugim slabše, je vendarle zadržana, saj so nekatera turistična podjetja še v postopku prestrukturiranja, nekatera pa so dobila nove lastnike. Na odgovor, ali so novi lastniki prava odločitev, bo treba še malce počakati, pravi. “Ni pomemben potni list lastnika hotela, pomembna je njegova vizija, zmožnost investiranja. Pomembni so še prepoznavanje turistične destinacije Slovenija, vključevanje v destinacijo in skupni razvoj posameznega turističnega subjekta s celotno Slovenijo,” je dodala.

Maja Pak, v. d. direktorice STO, je spomnila na pomemben delež turističnega gospodarstva v slovenskem bruto družbenem proizvodu (BDP). Lani je bil 3,5-odstoten, upoštevajoč vse, kar še dodatno prinese, pa predstavlja več kot 12 odstotkov BDP. Tuji turisti so lani v Sloveniji “zapravili” 2,25 milijarde evrov, letos računamo na dodatnih sto milijonov. Neposredno v turizmu je zaposlenih skoraj 32.000 ljudi, v vseh sektorjih, ki so z njim povezani, pa zagotavlja skoraj 105.000 delovnih mest. “Turizem je del našega življenja,” ob tem poudarja Majda Pak.

Turizem delajo tudi zgodbe

Turizem potrebuje zgodbe, so se strinjali udeleženci okrogle mize in skušali odgovoriti na vprašanje, ali (slovensko) specializirano turistično novinarstvo umira. Delajo jih lahko predvsem mediji. “FIJET naj bo partner slovenskega turističnega gospodarstva, ki potrebuje pozitivne zgodbe. Gotovo so pozitivna sporočila medijev tista, ki govorijo, da je Slovenija varna turistična destinacija,” priznava minister Počivalšek.

V svetovni turistični organizaciji od medijev pričakujejo predvsem zgodbe o ljudeh, je povedala Sandra Carvao. Pri tem ljudem ob bok postavlja njihovo kulturo, zgodovino, vere, naravo ... Meni, da bi morale biti novinarjem omogočene možnosti izobraževanja, v turizmu pa so priložnosti tudi za partnerstva.

Predsednik FIJET Tijani Haddad meni, da je vloga medijev toliko pomembnejša, ker je turizem most med narodi, kulturami, religijami. Tako je od samih začetkov, ko so takšno poslanstvo z objavljanjem potopisov opravljali ljudje, ki so se selili na druge konce sveta, raziskovalci, romarji ... Maja Pak je zagotovila, da se pri STO zavedajo vloge medijev pri oblikovanju podobe Slovenije in sodelovanje z njimi napovedala kot prioriteto. Direktorica Turizma Ljubljana Petra Stušek priznava, da veliko dela danes opravijo že sodobne komunikacije z družabnimi omrežji, vendar po njenem mnenju ne gre primerjati sporočil na primer blogerjev in podobnih avtorjev s poročanjem novinarjev.

Produkcija brez specializacije

Tijani Hadad društvu FIJET Slovenija priznava, da je eno izmed najbolj prizadevnih. A možnosti za specializacijo v poklicu, ki bi omogočala strokovno, poglobljeno delo, se novinarjem vse bolj oddaljujejo, je realna predsednica Društva novinarjev Slovenije Petra Lesjak Tušek. To dejstvo povezuje s siceršnjim položajem novinarstva v Sloveniji. “Lastniki in vodstva medijev zlasti mlade novinarje silijo, da se lotevajo vsega po vrsti. Cilj je seveda čim več produkcije s čim cenejšim delom,” je razočarana. Tudi v primeru, da nekdo dobi priložnost za specializacijo za neko področje, pa mora danes poznati zelo različna področja življenja, dela in dogajanja v svetu, je dodala.

Več razgledanosti in globalnega znanja pri mladem rodu novinarjev pogreša tudi predsednik FIJET Slovenije Drago Bulc. Spominja se dobrih starih časov, ko so bili slovenski novinarji prepoznavno in tvorno vključeni v napredne svetovne turistične tokove in so v slovenski turistični prostor prinašali sveže ideje ter tako sodelovali pri razvoju domačega turizma. Pred 50 leti, le leto in dan po ustanovitvi svetovnega FIJET), so v okviru Društva novinarjev Slovenije delovali v Sekciji turističnih novinarjev (njen prvi in dolgoletni vodja je bil Milenko Šober). Organizirali so kar dva odmevna svetovna kongresa FIJET. V času bivše skupne države je vsak pomemben slovenski medij imel specializiranega novinarja za turizem. “Žal je tudi svetlemu obdobju slovenskega turističnega novinarstva sledilo grobo obdobje lastninjenja in vsesplošne komercializacije medijev ter vnašanja neoliberalizma v njihovo delovanje,” je razočaran Drago Bulc. Pisanja o turizmu so se lotevali tudi nevešči ljudje, ki niso izpolnjevali kriterijev društva novinarjev. Zato so pred desetimi leti ustanovili samostojno Društvo turističnih novinarjev Fijet Slovenija, ki se je leto kasneje vključilo v svetovno organizacijo.

V sredo so slovenski turistični novinarji in turistični delavci na Ljubljanskem gradu slovesno počastili Abrahama. Na svečanosti, na kateri sta bila osrednja govornika Drago Bulc in ljubljanski župan Zoran Janković, so podelili jubilejne nagrade za podporo delovanju združenja FIJET Slovenija. Prejeli so jih Tijani Haddad, briški župan Franc Mužič, vodja sekcije za gostinstvo in turizem pri OZS Mate Matjaž - Tomi in direktor BTC Jože Mermal.

DAVORIN KORON

---