Tako toplo kot lani ni bilo že 163 let

Z izjemo res mrzle silvestrske noči in še nekaj hladnih dni je bilo leto, od katerega smo se pravkar poslovili, zelo toplo. Tega dejstva ni skazil nizi žled, zaradi katerega smo se lani nagledali ledu kot že dolgo ne. Kajti v res mrzlih zimah žledu ni, temveč izpod neba pada sneg. Lansko toplo leto je bilo tako dobra vaja za pričakovane podnebne spremembe. Kot napovedujejo na državni agenciji za okolje, se bo namreč do leta 2050 zrak v Sloveniji ogrel še za najmanj stopinjo in pol. Padavine pa bodo predvsem še bolj muhaste kot doslej. Več bo namreč tako suš kot tudi izjemno mokrih obdobij.

Čeprav smo sredi zime, vreme včeraj zjutraj ni bilo zelo zimsko. V Portorožu se je termometer čez noč spustil le do 5,3 stopinje Celzije, v Biljah je ostal nad lediščem, v Postojni le pol stopinje pod njim, le na Vojskem je pokazal dobre tri stopinje ledenega mrazu. Snega je bilo tam še 31 centimetrov, na drugih primorskih merilnih mestih ga ni bilo več, niti v prislovično mokri in v preteklosti dolge zimske mesece zasneženi in poledeneli Postojni ne.

Se bomo res morali navaditi na zime brez belega božiča in nizkih temperatur? Vremenoslovci, ki spremljajo in merijo vremenske podatke, prikimavajo. Seveda bomo doživeli še kak zasnežen božič in tudi zeblo nas še bo, a v povprečju se ozračje nad nami ogreva, in to se bo, kažejo vse različice scenarijev za prihodnje, nadaljevalo.

Januar: 20 stopinj pod lediščem in 16 nad njim

Zato je vprašanje, ali bodo naše generacije sploh še dočakale tak mraz, kot se je v naše kraje priplazil še ne tako davnega leta 1985. Takrat je na včerajšnji dan v Biljah pri Novi Gorici termometer kazal kar 15,6 stopinje Celzija pod lediščem, v Ljubljani 20,3 in na Babnem polju 33 stopinj pod ničlo. Leto prej je na včerajšnji dan na Primorskem in Notranjskem začelo snežiti in do naslednjega jutra je v Črnem Vrhu nad Idrijo zapadlo 60 ter v Senožečah 44 centimetrov snega.

Leta 2001 je bila slika 7. januarja povsem drugačna: “Zaradi toplega vetra južnih smeri je bila temperatura po nižinah za januar nenavadno visoka. Ob 7. uri zjutraj so v Dobličah pri Črnomlju namerili kar 16 stopinj Celzija, na letališču Portorož pa 14,8 stopinj nad lediščem,” so vremenoslovci Agencije RS za okolje izbrskali podatke iz svojih arhivov. Takole čez palec je torej razlika v temperaturi na isti zimski datum znašala kar 35 stopinj Celzija. Kot da bi ne bili v isti državi, v istem podnebnem pasu, pri nekaterih številkah celo v istem kraju.

Zadnji dnevi niso tako topli, a še manj tako hladni kot januarski dnevi pred tremi desetletji. Dokaj povprečni. Je pa bilo zato zelo posebno leto, ki se je pravkar izteklo. Bilo je namreč najtoplejše v zadnjih 164 letih, odkar v Sloveniji redno merimo temperature, ugotavljajo na Agenciji za okolje. Gre seveda za povprečne letne temperature, kak dan je bil seveda tudi hladnejši od let poprej. Toda še več je bilo toplejših od več kot stoletnega povprečja.

Nenavadno topel je bil že začetek leta. V Ljubljani, Novem mestu, Trbovljah in še kje je temperatura od 20. decembra 2013 in skoraj ves januar 2014 ostala nad lediščem. V letih in desetletjih pred tem termometri v notranjosti Slovenije sredi zime nikoli niso zabeležili več kot 20 zaporednih dni nad lediščem.

“Razlogov za rekordno toplo leto je seveda več, ker je vreme vedno posledica številnih dejavnikov. Zagotovo pa so imele na lanske visoke temperature velik vpliv zračne mase, ki so jih k nam prinesli jugozahodni in zahodni vetrovi iznad Atlantika ali iznad Afrike, ki so čez Sredozemlje potovale v naše kraje. Te zračne mase so že izvorno toplejše,” pojasni Brane Gregorčič z Urada za meteorologijo pri Agenciji RS za okolje. “Zaradi oblačnosti pa tudi nočnega ohlajanja ni bilo v tolikšni meri, kot ga sicer prinesejo jasne noči,” še doda Gregorčič.

Rekorden žled

Tretji razlog za rekordno toplo poletje je manjša prisotnost hladnega celinskega zraka iznad severovzhodne Evrope. “Daljšega obdobja hladnejših zračnih mas s celine lani ni bilo. Edini izrazitejši prodor hladnega zraka s celine smo imeli konec januarja, ko smo imeli žled,” povzame Gregorčič.

Žledilo je v večjem delu Primorske in tudi Slovenije. Gozdarji, ki so tedaj hodili po terenu, so pripovedovali tudi o rekordnem, tudi šest centimetrov debeli ledenem oklepu. Vremenoslovci Agencije za okolje so na več merilnih mestih uradno namerili nekoliko manj debelo ledeno oblogo, vsekakor pa je ta presegala pet centimetrov. In pet centimetrov debelega žledu v naših krajih do lani še niso namerili, zato je bilo tudi glede žledu leto 2014 rekordno.

Žled pa kljub temu ni pokazatelj zelo hladnega vremena, temveč kombinacije hladnih in toplih zračnih plasti. “Žled je nastal, ko je k nam v nižinah prišel hladen celinski zrak in se zadržal samo nizko pri tleh, višje nad tlemi pa so prevladovale tople zračne mase iz Afrike,” pojasni Gregorčič.

Dež, ki je padal, je torej na hladnih tleh, drevju, žicah in stavbah sproti zmrzoval. Če bi januarja lani nad našimi kraji namesto toplega afriškega zraka tudi v višjih zračnih plasteh prevladoval hladen celinski zrak, ne bi poročali o žledu, temveč o snegu. In če bi imeli običajno hladno zimo, bi se ta sneg začel topiti šele spomladi in na Planinskem polju voda verjetno ne bi zalivala hiš tako visoko.

Drugo najbolj mokro leto

Večini lanskih poplav pa se ne bi mogli izogniti, četudi bi bila zima hladnejša. Leto 2014 je namreč padlo zelo veliko padavin. V zadnjih 164 letih je največ padavin padlo leta 1937, leto 2014 pa je takoj za tem rekordnim letom, kažejo podatki Državne meteorološke službe, ki deluje pri Agenciji za okolje.

“Povsod po Slovenijo je bila letna višina padavin daleč nad dolgoletnim povprečjem, ponekod celo najvišja v obdobju 1961-2014. V večjem delu države so bili zelo mokri januar, februar in september, ponekod je bilo veliko moče tudi v poletnih mesecih in novembra,” so meteorologi potegnili črto pod lansko padavinsko leto. Manj dežja kot v povprečnih letih je padlo le marca.

“V letu 2014 so naše kraje zelo pogosto prehajale vlažne tračne mase iz Sredozemlja,” pojasni glavni razlog za nadpovprečno količino padavin Brane Gregorčič.

Leto neurij in gnilega sena

Prav zaradi obilnih padavin in precej oblačnega vremena smo imeli lani vtis, da poletja skorajda ni bilo. Že maja, ko bi morali sleči dolge rokave, so nas namesto toplih in suhih sončnih dni, primernih za prvo košnjo, zajela neurja z močnimi nalivi. Junija in julija hujših neurij sicer ni bilo, a kljub temu je kmetom le s težavo uspelo posušiti seno med enim in drugim dežjem, mnogi ga sploh niso in je veliko pokošene trave splesnilo ali zgnilo na travnikih.

“Avgusta so Slovenijo prizadeli kar štirje dogodki z obilnimi padavinami in močnim vetrom in tudi september nam ni prizanesel s padavinami. Neurja z obilnimi padavinami so po Sloveniji pustošila od 9. do 14. septembra,” navajajo meteorologi.

A glej ga zlomka, morje je bilo kljub temu toplo; celo tako zelo, da je bilo glavni razlog za neurja z obilnimi padavinami konec oktobra, pojasnjujejo vremenoslovci.

Kmalu za tem dogodkom, v začetku novembra, pa je Slovenijo zajelo še eno obilno deževje. In če v spomin poleg padavin v sredini in drugi polovici leta prikličemo še tiste iz začetka, v januarju in februarju, ko so številne kraje zajele poplave in žled, je slika mokrega leta 2014 zaokrožena.

Mokre plaže

Z neurji in obilnim deževjem se nismo soočali samo v naših krajih, temveč tudi naši sosedje. Vlažne zračne mase iz Sredozemlja so se širile tudi nad Hrvaško, Madžarsko in južno Avstrijo, pojasni Gregorčič: “Lega polarnih frontalnih sistemov je bila dokaj nizko, od tam so se pomikale proti Sredozemlju in od tam smo dobivali močne pošiljke padavin v naše kraje in na Hrvaško.” Na Hrvaškem so imeli kar nekaj poplav, poleti je zalilo Pulj in večkrat Zadar, kjer so v tem letnem obdobju sicer navajeni na sušo in vročino.

Tudi v Sloveniji je po nadpovprečnih padavinah izstopal Portorož in to prav v zanj neobičajnem poletnem mesecu juliju. Tedaj je tam padlo kar petkrat več dežja kot običajno. V povprečnem letu namreč na merilni postaji na portoroškem letališču namerijo le nekaj nad 50 milimetrov dežja, v lanskem juliju je ta številka krepko presegla 260 milimetrov in za celih sto milimetrov prekašala dotedanji rekord.

V Portorožu in drugih obalnih krajih so lani poleg padavin k vtisu, da pravega poletja skoraj ni bilo, prispevale tudi nizke temperature. Čeprav je bilo tudi v Portorožu leto 2014 v povprečju precej toplejše kot zadnja tri desetletja in čeprav sta bila januar in februar celo najtoplejša doslej, pa je bila slika v poletnih mesecih precej drugačna. Ti so bili celo hladnejši od povprečnih poletnih mesecev po letu 1961.

Toda kljub tej poletni ohladitvi se povprečen trend temperatur tudi v Portorožu ni obrnil navzdol, temveč sledi krivulji, ki se od sredine 80. let prejšnjega stoletja nenehno dviguje. Tedaj je bila povprečna letne temperatura v Portorožu kar nekaj desetink pod 13 stopinjami Celzija, na prelomu tisočletja je bila med 13 in 14 stopinjami, lani je to številko že precej presegala.

V Biljah pri Novi Gorici se je termometer 8. januarja 1985 spustil 15,6 stopinje Celzija pod ledišče, včeraj, na isti dan 30 let kasneje, je kazal več kot 15 stopinj toplejše vreme.

Še topleje bo

Podoben trend segrevanja ozračja se kaže tudi drugod po Sloveniji. V zadnjih 50 letih (od 1961 do 2011) se je v povprečju segrelo za 1,7 stopinje Celzija. V okviru projekta Podnebna spremenljivost v Sloveniji so Mateja Nadbath, Mojca Dolinar, Gregor Vertačnik, Renata Bertalanič, Matija Klančar, Damjan Dvoršek in Damijana Gartner z oddelka za klimatologijo Agencije za okolje ugotovili, da je dvig povprečne letne temperature značilen za vso državo, za malenkost manj izrazit je le v zahodnem delu. Ugotovili so tudi, da naraščajo vsi kazalci ogrevanja: dvignili sta se povprečna najnižja in tudi najvišja dnevna temperatura, narašča število toplih in vročih dni, medtem ko število hladnih dni upada.

In trend segrevanja se bo, kot kažejo vsi podnebni scenariji, nadaljeval, torej se bo v prihodnosti vsa Slovenija še naprej ogrevala. Do sredine stoletja bodo pomladi po najbolj verjetnem scenariju toplejše za 1,5 stopinje Celzija, vsi ostali letni časi pa celo za 2 stopinji Celzija.

Za razliko od temperatur, ki kažejo jasen trend v preteklosti in tudi v napovedih za prihodnost, so pri padavinah stvari bolj zapletene in manj predvidljive.

V preteklosti je količina padavin v Sloveniji upadala, v povprečju od dva do štiri odstotke na leto oziroma za 20 odstotkov v zadnjega pol stoletja. Toda povprečje je tu zelo varljivo. Podrobnejše analize dnevnih količin padavin, ki so jih opravili strokovnjaki oddelka za klimatologijo pri Agenciji za okolje namreč kažejo tako na padanje kot tudi na naraščanje padavin, pa tudi na velike razlike med območji in kraji po Sloveniji. Tu gre iskati tudi razloge za naraščanje števila suš na eni strani in uničujočih poplav na drugi.

Zaradi podnebnih sprememb se ogreva voda v svetovnih morjih in ker toplejša voda zavzema večjo prostornino, se postopoma dviguje gladina večine morij. Med njimi je tudi naše Jadransko morje. Po podatkih Agencije za okolje se gladina morja na mareografski postaji Koper zvišuje za približno en milimeter na leto, kar je v skladu s trendom gladine Sredozemskega morja.

Tudi za naprej so napovedi precej zapletene. Za pomlad in jesen lahko pričakujemo tako zmanjšanje kot povečanje količine padavin, za zimo in poletje pa je signal spremembe padavin bolj gotov, napovedujejo klimatologi. Pozimi se bo količina padavin verjetno povečala, medtem ko se bo poleti vsaj v južni polovici države zelo verjetno zmanjšala.

Kar v praksi pomeni več suš tam, kjer vode primanjkuje že zdaj, in več dežja v obdobju, ko je že preteklo leto povzročal nevšečnosti in škodo.

MARICA URŠIČ ZUPAN

---