Soba, kjer spremljajo katastrofe

Kdo odloča, kam in koliko pomoči bo Evropska unija poslala v Gazo, Južni Sudan, Haiti, na dalmatinske otoke zaradi požarov, v Slovenijo zaradi žledu? To počne Center za humanitarno pomoč in krizno upravljanje. V Bruslju smo obiskali tako imenovano kontrolno sobo, v kateri spremljajo dogajanje po vsem svetu in od koder koordinirajo pošiljanje pomoči.

Na tabli v kontrolni sobi ažurno spremljajo, kdaj in v kolikšni meri so države, ki so obljubile tehnično pomoč 
Sloveniji oziroma Srbiji, izpolnile svoje obljube.  Foto: Maja Pavlovič
Na tabli v kontrolni sobi ažurno spremljajo, kdaj in v kolikšni meri so države, ki so obljubile tehnično pomoč Sloveniji oziroma Srbiji, izpolnile svoje obljube.  Foto: Maja Pavlovič

Na seznamu nalog, s katerimi se ukvarja Evropska unija in v njenem imenu Evropska komisija, je tudi pomoč ob naravnih in drugih nesrečah, ko se ljudje ali celo vsa območja znajdejo v stiski. Leta 2010 so razne službe, ki so se ukvarjale s humanitarno pomočjo, združili v Center za humanitarno pomoč in krizno upravljanje (ECHO). Vodi ga Francozinja Monique Pariat, srce delovanja Echa pa je Center za usklajevanje nujnega odziva Evropske komisije (ERCC). Gre za nekakšno kontrolno sobo, v kateri zbirajo podatke o dogajanju po vsem svetu, ki bi si zaslužilo humanitarno intervencijo Echa. Tja se stekajo informacije o oboroženih konfliktih, poplavah, potresih, deževju, sušah, epidemijah in drugih katastrofah. Deluje 24 ur na dan in 365 dni v letu, zaposleni, v izmeni je pet do šest uslužbencev, pa imajo na razpolago najmodernejša komunikacijska sredstva, da so lahko v najkrajšem možnem času obveščeni o izjemnih dogodkih in reagirajo nanje. Hkrati so v stiku z odgovornimi v službah civilne zaščite v državah EU. Prav hitro odzivanje na klice za pomoč je bistveno pri reagiranju na naravne katastrofe.

Trend katastrof v svetu narašča

Zato zna biti v kontrolni sobi ERCC marsikdaj živahno in dinamično, saj do njega prihajajo tudi nasprotujoče si informacije. Zaposleni se ukvarjajo s kopico zemljevidov, spremljajo vremenske napovedi, preverjajo informacije raznih spletnih portalov in televizij. Naloga ERCC, ki je nekakšno stičišče informacij, je predvsem koordinacija, usklajevanje in organizacija pomoči. Skrbi za to, da ne pride do podvajanja pomoči, da se ne pošilja opreme, ki jo prizadeta država ne potrebuje, hkrati pa lahko več držav uporabi učinkovite kanale pošiljanja pomoči.

Echo ima na voljo dva mehanizma. Humanitarna pomoč je namenjena financiranju pomoči državam v razvoju. “Več kot polovico pomoči od 1,3 milijarde evrov namenjamo tradicionalnim krizam: Somaliji, Južnemu Sudanu, Palestini, lakotam ... Gre za konflikte v kombinaciji z naravnimi katastrofami, kar se nato razvije v migracije. Kar 70 odstotkov pomoči je namenjeno ljudem, ki zbežijo,” pove Mihela Zupančič, ki vodi oddelek za informacije in komunikacijo v Echu. Trend katastrof in oboroženih konfliktov v zadnjih desetih letih narašča, hkrati so tudi posledice hujše kot pred desetletji, zato se tudi proračun Echa povečuje. EU je sicer med največjimi donatorji humanitarne pomoči, pri čemer tradicionalno prednjačijo Velika Britanija in skandinavske države. V Echu poudarjajo, da se humanitarna pomoč EU podeljuje zgolj na podlagi potreb in ni instrument političnega reševanja težav.

Mehanizem civilne zaščite je prostovoljen

Drugi mehanizem pa predstavlja krizno upravljanje oziroma civilna zaščita. To ni financiranje, ampak pomoč v opremi in strokovnih ekipah. Sproži jo lahko katerakoli članica EU ali tudi nečlanica. Nato ta članica sporoči potrebe, druge članice pa ji v skladu s svojimi zmožnostmi priskočijo na pomoč. To najpogosteje nudijo sosede oziroma geografsko bližnje članice, saj sta tudi prevoz in logistika bolj enostavna in bolj poceni.

Prav v omenjeni kontrolni sobi ERCC so usklajevali evropsko pomoč ob lanskem žledu v osrednjem delu Slovenije. Naša država je zaprosila za generatorje in drugo električno opremo, druge države pa so ji to odstopile.

Mehanizem civilne zaščite je bil od leta 2001 aktiviran 226-krat, v letu 2014 pa 19-krat. Največja akcija v letošnjem letu je bila pomoč v Nepalu, ko sta ga prizadejala katastrofalna potresa. Pri pomoči je sodelovalo 17 evropskih držav, ki so zagotovile medicinske in reševalne ekipe ter opremo, ki jo potrebujejo v takšnih primerih: odeje, šotore, postelje, zdravila, oblačila ... Mehanizem civilne zaščite je bil aktiviran tudi julija v Grčiji, kjer so imeli številne požare, in jeseni ob begunski krizi vzdolž balkanske poti. Septembra sta za pomoč prosili Srbija in Madžarska, oktobra še Slovenija in Hrvaška.

“Dogajanje z begunci na balkanski poti nas je presenetilo, saj Evropska komisija pred tem ni imela mehanizma, s katerim bi posredovala humanitarno pomoč samim članicam EU. V preteklosti se je menilo, da je takšna pomoč primerna zgolj za države v razvoju. Sedaj pa so postavljeni tudi pravni okvirji za takšno pomoč,” dodaja Zupančičeva.

V Siriji največja humanitarna kriza

En mesec po prošnji Slovenija ni dobila vse zahtevane opreme, a si je vseeno izdatno pomagala s pomočjo, ki je prišla prek Echa. Tako je dobila vseh 6000 respiratorjev za enkratno uporabo, vseh deset sanitarnih kontejnerjev, 21.000 odej, manj uspešna pa je bila pri nabavi rokavic za enkratno uporabo (še 174.000) ali zaščitnih obraznih mask (dobila jih je le 10.000 od zahtevanih 110.000). Dobavljanje pomoči je prostovoljno, kar dela ta mehanizem nestabilen, zato je v pripravi nabor sredstev, ki bi jih članice vnaprej prispevale in bi bile na voljo kadarkoli. Kljub vsemu je globalno gledano begunska kriza eden manj zahtevnih projektov Echa. V zadnjem obdobju so največ pozornosti posvetili Siriji, kjer gre za največjo humanitarno krizo po drugi svetovni vojni, saj več kot 13 milijonov prebivalcev potrebuje humanitarno pomoč. “Tam je položaj res katastrofalen, saj je v nekaterih mestih infrastruktura uničena. Na določenih območjih ni več zdravnikov in osnovne medicinske opreme. Otroci že tri, štiri leta ne hodijo v šole,” opozarjajo pri Echu, ki ima 320 ljudi v Bruslju, ob tem pa še 450 opazovalcev na kriznih žariščih. Ti izvajajo kontrolo izvedbe programov, ki jih tam organizirajo.

DENIS SABADIN


Najbolj brano