• Smreke sta na širšem postojnskem območju močno zredčila 
tudi žledolom leta 2014 in napad podlubnikov, ki mu je 
sledil.
    Smreke sta na širšem postojnskem območju močno zredčila tudi žledolom leta 2014 in napad podlubnikov, ki mu je sledil.
    Foto: Lea Kalc Furlanič
  • Bukev bo na območju od Postojnskih vrat do Snežnika 
prevzela večino prostora, ki so ga zdaj zavzemale smreke. Na 
fotografiji je bukov gozd na Snežniku z značilnimi ukrivljenimi 
debli pri tleh zaradi snega.
    Bukev bo na območju od Postojnskih vrat do Snežnika prevzela večino prostora, ki so ga zdaj zavzemale smreke. Na fotografiji je bukov gozd na Snežniku z značilnimi ukrivljenimi debli pri tleh zaradi snega.
    Foto: Špela Habič
  • Sušenje najmlajših borovih poganjkov je samo ena od  
bolezni, ki napadajo črni bor na Krasu. Tudi brez njih se bor 
slabo obnavlja.
    Sušenje najmlajših borovih poganjkov je samo ena od bolezni, ki napadajo črni bor na Krasu. Tudi brez njih se bor slabo obnavlja.
  • Anton Smrekar:  “70 odstotkov rastišč v Sloveniji je 
bukovih. Zato rečemo bukvi  mati gozdov.”
    Anton Smrekar: “70 odstotkov rastišč v Sloveniji je bukovih. Zato rečemo bukvi mati gozdov.”
    Foto: Lea Kalc Furlanič
  • Črni bor se dobro znajde na goličavah. Zato zdaj zarašča 
predvsem brežine ob cestah. Zraste tudi sredi gole skale.
    Črni bor se dobro znajde na goličavah. Zato zdaj zarašča predvsem brežine ob cestah. Zraste tudi sredi gole skale.
    Foto: Marica Uršič Zupan
  • Trokrpi javor ima ime po tridelni obliki listov.
    Trokrpi javor ima ime po tridelni obliki listov.
    Foto: Marica Uršič Zupan
  • Pajesen je zelo agresivna tujerodna vrsta, ki se je ni mogoče 
znebiti ne s kemikalijami ne z mulčenjem.
    Pajesen je zelo agresivna tujerodna vrsta, ki se je ni mogoče znebiti ne s kemikalijami ne z mulčenjem.
    Foto: Marica Uršič Zupan

Smreke in bori se poslavljajo

petek, 7. julij 2017, 16:21

Kosovelov Kras kmalu ne bo več znan po črnem boru. Ta se z njega poslavlja in kmalu bo na Krasu bor le še vsako deseto gozdno drevo. S svojih dosedanjih nižinskih rastišč na Postojnskem pa se poslavlja tudi smreka. Zdesetkala sta jo predvsem žledolom in napadi podlubnikov. Kakšni bodo torej tod gozdovi čez deset, 30 let? Gozdarji mirijo: ne bodo goličave, temveč drevesa, ki so tod večinoma že bila: na Postojnskem bukve, na Krasu pa hrasti, črni gabri in jeseni. Med slednjimi pa čedalje bolj prodira doslej komaj znan, a izjemno hitro razširjajoč se trokrpi javor.

Postojnska vrata, ki so bila desetletja obkrožena z gozdovi visokih smrek, spreminjajo svojo podobo. Zadnja desetletja so bila zelena poleti in pozimi, ...

Paket Mesečno
Osnovni paket že od 6,99€
Regionalni paket že od 7,99€
Modri paket že od 8,99€
Popolni paket že od 9,99€
Dnevni paket 1,99€
Popolni plus PDF že od 19,99€
Vse cene vsebujejo 22% DDV. Založnik si pridržuje pravico spreminjati nabor rubrik.

Podrobne informacije o naročniških paketih.


Povej naprej: