Slovenski Hollywood je te dni v Portorožu

Od torka v Portorožu poteka že 18. Festival slovenskega filma, ki se bo zaključil v nedeljo. Slovenskim filmskim ustvarjalcem bodo podelili 12 nagrad vesna, ki predstavljajo najvišjo nacionalno nagrado na področju filma. Zdi se, da je slovenski film ponovno v razcvetu, kljub temu, da bodo proračunski rezi v kulturi občutno prizadeli tudi Slovenski filmski center (SFC). Filmarji so festival že zdavnaj vzeli za svojega, zdaj je čas, da ga za resnično svojega vzamejo tudi občina Piran in primorski obiskovalci.

Nagrade so običajno simboličnega oziroma statusnega pomena. Včasih poleg njih dobitniki prejmejo še kakšno kuverto, ki pa je ponavadi bolj žepnina kot kakšen resen proračun za lansiranje novega projekta. A Festival slovenskega filma (FSF), ki te dni poteka v Portorožu, ima tudi številne druge prednosti, saj za slab teden dni združi celotno domačo filmsko srenjo. Dobitniki vesne lahko z nagrado, denimo, uveljavljajo svoje pravice do socialnega statusa samozaposlenih v kulturi, filmi, ki imajo predprojekcijo na FSF, pa imajo zagotovljenega tudi distributerja za slovensko kinematografsko premiero. Organizatorji festivala pojasnjujejo, da je vesna lahko tudi dobra popotnica za mednarodne festivale ter navedejo primer filma Roka Bička Razredni sovražnik, ki je leta 2013 odnesel večino vesen, tudi za mednarodno filmsko distribucijo.

Z občino Piran so nujni dodatni dogovori

Vodja festivala Igor Prassel je v uvodniku letošnjega festivalskega kataloga zapisal, da je požrtvovalna ekipa (v kolofonu festivala je navedenih skoraj 50 posameznikov in posameznic) festival dvignila nad rdečo preprogo in ga ponosno pripeljala do polnoletnosti - od tukaj naprej pa, dodaja Prassel, se začenja odrasla doba slovenskega filma. V preteklosti se je na festivalu dogajalo marsikaj bizarnega in nekako se ga je prijela etiketa sindikalnega dogodka slovenskih filmskih delavcev in delavk, ki pridejo k morju še malo na dopust. Raven pa se je z leti občutno dvignila. Za dodatne izboljšave in razvoj pa je nujna dodatna finančna podpora, tako s strani Slovenskega filmskega centra (SFC), predvsem pa s strani Občine Piran.

“Z občino Piran moramo nujno doseči tudi dodatne dogovore in sodelovanje na področjih promocije, rabi infrastrukture in na splošno o kulturnem turizmu, ki postaja vse bolj pomembna strateška panoga vseh turističnih destinacij, ker prinaša dodano vrednost turistične izkušnje. Odločitev za 'prevzem' organizacije Festivala slovenskega filma v letu 2013 smo sprejeli predvsem kot posledico delovanja Filmske iniciative ZASLOFILM, v kateri se je zbrala široka skupina filmskih delavcev in cinefilov, kot odgovor na imenovanje Igorja Prodnika za direktorja FS Viba film in ignorance tedanje vlade do filma in kulturne politike na sploh. Največji izzivi so bili vzpostaviti sodelovanje z lokalno skupnostjo, ureditev tehnične infrastrukture v Avditoriju, predvsem v amfiteatru, ki ni zgrajen za filmske projekcije, še pred tem pa sprememba pravilnika FSF in podpis pogodbe o koprodukciji z Avditorijem,” pojasnjuje Igor Prassel in dodaja, da je letos Avditorij končno opremil svojo dvorano z DCP projektorjem in tako omogočil, da kino ostaja v Portorožu tudi po festivalu.

Največje filmsko platno v Sloveniji

Lokacija amfiteatra se med FSF ponaša z največjim filmskim platnom v Sloveniji. Med prednosti lokacije organizatorji štejejo sredozemsko vzdušje in dovolj toplo vreme tudi za projekcije na odprtem, med pomanjkljivosti pa predvsem kadrovsko podhranjenost Avditorija, ki nima osebe, odgovorne za filmski program. Majhna ekipa Avditorija se po mnenju ekipe FSF sicer trudi in pomaga po svojih najboljših močeh, vendar bi si želeli, da bi tudi oni začeli festival razumevati kot svoj najbolj pomemben kulturni dogodek in organizirali filmske projekcije tudi skozi vse leto. Predvsem si želijo, da bi filme predvajali za šolarje, saj so z organizacijo programa za šole pokazali, da je v Istri med šolarji veliko zanimanja za film.

Prednosti kulturnega turizma se zaveda premalo občin

Pa se lokalna oblast oziroma občina sploh zaveda pomena Festivala slovenskega filma in dejstva, da je v Portorožu in tako za en teden medijsko pozornost preusmeri v Istro? Igor Prassel meni, da se česa takega pri nas prednosti kulturnega turizma zaveda le malo mestnih občin: “Ne samo, da kratkoročno prinesejo več prometa hotelom in drugim lokalnim podjetjem, ponujajo tudi možnost dolgoročne vzpostavitve gospodarskih in kulturnih povezav, ki lahko povečajo privlačnost in prepoznavnost kraja. Dejansko se v tednu festivala nacionalna medijska odmevnost usmeri v Portorož in želeli bi si, da se vsa občina v tem tednu v najlepši možni luči predstavlja pod sloganom 'Piran, lep kot iz filma'... “

Poleg nagrad, navedenih v okvirju, so že podelili tudi Badjurovo nagrado za življenjsko delo, ki je najpomembnejša nagrada na področju filma v Sloveniji. Prejemniki so avtorji, ki imajo za sabo uspešen opus. Tokrat je romala v roke dolgoletne producentke Dunje Klemenc. Režiserji so v širši javnosti običajno veliko bolj proslavljeni kot producenti, ki so za javnost in medije očitno manj zanimivi. A režiserji niso vse. Filmov ne bi bilo brez scenaristov, direktorjev fotografije, scenografov, kostumografov, montažerjev, skladateljev, igralcev in nenazadnje tudi producentov, ki skrbijo med drugim tudi za to, da ves ta nabor avtorjev usklajeno deluje.

Letos se bodo filmi v tekmovalnem programu potegovali za 12 nagrad vesna, ki jih najboljšim filmom podeljuje petčlanska strokovna žirija, ki jo sestavljajo Simon Pintar, Polona Petek, Varja Močnik, Siniša Gačić in Gregor Božič. Podeljene bodo naslednje nagrade vesna: za najboljši celovečerni film, za najboljši kratki film, za najboljšo režijo, za najboljši scenarij, za najboljšo glavno žensko vlogo, za najboljšo glavno moško vlogo, za najboljšo stransko žensko vlogo, za najboljšo stransko moško vlogo, za najboljšo fotografijo, za najboljšo glasbo, za najboljšo montažo in za najboljši študijski film. Poleg teh nagrad ima strokovna žirija na voljo še največ osem nagrad vesna, ki so podeljene le v primeru, če kateri izmed filmov še posebej izstopa v kateri od dodatnih kategorij. Med dodatne nagrade spadajo: nagrada za najboljši eksperimentalni film, nagrada za najboljši dokumentarni film, nagrada za najboljši animirani film, nagrada za najboljšo scenografijo, nagrada za najboljšo kostumografijo, nagrada za najboljšo animacijo, nagrada za najboljšo masko, nagrada za najboljši ton, nagrada za najboljšo manjšinsko koprodukcijo in nagrada za posebne dosežke.

Nagrado vesna za najboljšo manjšinsko koprodukcijo lahko prejme le koprodukcijski film z manjšinskim deležem slovenskih producentov, ki pa skupaj znaša več kot deset odstotkov. Nagrade vesna za najboljši film (celovečerni, kratki, študijski, animirani, dokumentarni) lahko prejmejo le filmi iz tekmovalnega programa, ki imajo večinski producentski delež slovenskih producentov ali so pretežno posneti v slovenskem jeziku.

Poleg nagrad vesna bo letos podeljenih še šest nagrad, ki so jih prispevali partnerji oziroma pokrovitelji festivala. Nagrado občinstva v protivrednosti 1.000 evrov podeli družba Telemach. Za nagrado občinstva za najboljši slovenski celovečerni film, predstavljen v tekmovalnem programu festivala, glasujejo gledalci. Nagrado občinstva dobi režiser, čigar film je dosegel najvišjo povprečno oceno, izračunano na dve decimalki. Nagrado za Stopovo igralko oziroma igralca leta 2015, o kateri bo odločila tričlanska strokovna žirija, revija Stop podeljuje v osveženi obliki. V želji, da bi spodbujali slovensko filmsko umetnost, bodo namesto praktične nagrade podelili finančno nagrado v vrednosti 1500 evrov. Nagrado Teleking prejme producent ali producentka najboljšega celovečernega filma po izboru strokovne žirije. Teleking nagrada zajema postprodukcijske storitve v protivrednosti 10.000 evrov.

Restart nagrado za najboljši študijski film, ki zajema postprodukcije storitve v protivrednosti 6.300 evrov, prejme režiserka ali režiser najboljšega študijskega filma po izboru strokovne žirije. Nagrada Art kino mreže Slovenije omogoča promocijo izbranega celovečernega filma v digitaliziranih kinematografih Art kino mreže Slovenije. Žirijo sestavljajo programski sodelavci kinematografov: Petra Božič (Art kino Odeon, Izola), Mateja Lapuh (Mestni kino Ptuj) in Matjaž Marinič (Mestni kino Domžale). Cilj nagrade Združenja slovenskih filmskih kritikov, ki jo podeljuje žirija Denis Valič, Nina Cvar in Ana Jurc, pa je dodatna promocija filmske umetnosti, predvsem filmov mladih in talentiranih avtorjev.

Lani blizu osem tisoč obiskovalcev

Kako pa je z obiskom festivala? Ker je pred dvema letoma vodenje FSF prevzela nova ekipa, imajo podatke o številu obiskovalcev le za leti 2013 in 2014. Lani je tako festival obiskalo 7685 ljudi, leto prej pa 8243. Koliko od teh pa je domačinov? Podatkov za leto 2013 ni, lani pa so občani Pirana predstavljali približno 15 odstotkov skupnega obiska na projekcijah, kar pomeni, da je velika večina obiskovalcev še vedno od drugod. Kot smo zapisali že prej, so v Portorož te dni uperjene tudi medijske oči in luči, letos se je denimo za festival akreditiralo 71 novinarjev, kar je nekaj več kot prejšnja leta. Od teh dva prihajata iz tujine. Morda pa bodo na festivalu prav letos našteli več Primorcev, saj je že čas, da ga vzamejo za svojega, kot so za svojega vzeli Kino Otok, ki v poletnih dneh vsako leto poživi dogajanje v Izoli.

IZAK KOŠIR

---