Razpeta med ljubeznijo in omamo

Letošnja dokumentarna bera, ki črpa iz tako imenovanega Kluba 27 (tragične smrti glasbenih ikon, ki so se poslovile pri 27 letih - Janis Joplin, Jimi Hendrix, Jim Morrison ...) je še posebej radodarna. V slovenskih kinematografih je te dni na ogled dokumentarni portret o Amy Winehouse Asifa Kapadie, HBO pa je letos koproduciral tudi dokumentarec o Kurtu Cobainu Montage of Heck v režiji Bretta Morgena. Med Amy Winehouse in Cobainom, ki sta svoji življenji prav tako tragično končala pri 27 letih, je še nekaj očitnih vzporednic, a režiserjevi viziji se ne bi mogli bolj razlikovati.

Asif Kapadia je nase najbolj opozoril z dokumentarcem o dirkaču formule 1 Ayrtonu Senni, ki sicer ni ponudil nekega režijskega presežka, a je zelo konsistentno predstavil Sennovo življenjsko zgodbo. V prvem delu dokumentarca Amy sledimo dokaj klasični predstavitvi skokovitega glasbenega vzpona zelo talentirane jazz pevke Amy Winehouse, ki pa na nenadno slavo, kot marsikdo pred njo, ni bila pripravljena.

Odraščala je z materjo, oče je bil odsoten

Kapadia se je s privolitvijo njenih staršev dokopal do nekaterih družinskih in drugih zasebnih posnetkov Amy Winehouse, v katerih spoznamo zelo sproščeno, iskrivo dekle, brez dlake na jeziku in z zelo surovim, črnim humorjem. Spoznamo tudi njeno družinsko ozadje, ki je usodno vplivalo na njeno skrhano osebnost. Amy Winehouse je živela z materjo, oče je bil v njenem otroštvu odsoten. Že po 18 mesecih po rojstvu Amy je skočil čez plot. Šele ko je bila Amy stara sedem ali osem let, sta se starša ločila. Njena največja opora v družini je bila babica Cynthia, ki je po besedah Amy imela vse to, česar njena starša nista imela. To sta odločnost in strogost. Po očetovem odhodu od doma je Amy postopoma postajala zelo neprilagojena najstnica. Pri 13. letih je začela jemati prve antidepresive, pri 14., 15. letih pa je začela kazati prve znake bulimije. “Mama, odkrila sem odlično dieto, lahko pojem vse, kar si zaželim, ker nato vse izbruham,” je hčerine besede povzela njena mati v dokumentarcu in obrazložila, da je tedaj upala, da se bodo stvari same uredile. Skratka, zdi se, da je bila Amy v teh občutljivih časih prepuščena sami sebi, predvsem pa glasbi.

Kot najstnica je obsedeno poslušala samo jazz

Že kot najstnica je namreč kot obsedena poslušala jazz, predvsem Tonyja Bennetta, Sarah Vaughan, Theloniousa Monka in številne druge jazzovske težkokategornike. Glasba, pa naj se sliši še tako passé, je bila njena odrešitev. Prav ta del je Kapadia režijsko najbolje ujel. V video materialu, ki je ponazarjal pomembnejše mejnike v njenem življenju in pričevanju njenih najbližjih, so sledili verzi iz njenih skladb, ki so zelo odkrito odslikavali njeno tedanje življenje. Skozi besedila je ošvrknila prav vse, od očeta, ki se je na več točkah želel okoristiti s hčerino slavo, do moža Blakea Fielderja, ki jo je popeljal v svet drog. Plod njunega burnega in zelo ekstremnega odnosa je njena najuspešnejša plošča Back to Black. Že pred to ploščo je Amy Winehouse imela zelo velike težave z alkoholom, temu sta se pridružila še kokain in heroin, zaradi bulimije pa je tudi vidno izgubljala težo.

Medijski pogrom

V tem obdobju je začela Amy Winehouse vidno propadati, medijske hijene pa so tedaj še bolj planile po njej. Usodni “koktejl” medijske mašinerije, pritisk založbe in očeta ter skrhane in ranljive osebnosti so popolnoma ugonobile najbolj talentirano jazz pevko zadnjih let, ki jo mnogi postavljajo ob bok Elle Fitzgerald in Billie Holiday. Prav na točki medijskega pogroma nad njo pa Kapadijev dokumentarec pade na polni črti. V zadnjem delu dokumentarca senzacionalistično posega po najbolj dekadentnih prizorih iz njenega življenja in jih niza v nedogled ter tako samo še bolj utrjuje medijsko predstavo Amy Winehouse kot atrakcije - psihične in fizične razvaline. Če je želel doseči obratni učinek (podati kritično mnenje o medijski gonji nad njo), mu to ni uspelo.

Glavni pobudnik za nastanek dokumentarca je njena založba. Oče Amy Winehouse pa se je na vse kriplje trudil, da bi prepovedal njegovo predvajanje, ne glede na to, da je družina sprva privolila v snemanje. Kasneje, ko je oče sprevidel, da ga ne prikaže v najboljši luči, ga je želel na vse načine prepovedati.

Prvi dokumentarec o Cobainu, ki je imel blagoslov družine

Popolnoma drugače pa se je dokumentarnega portreta o tragični ikoni grungea Kurtu Cobainu lotil Brett Morgen v filmu Montage of Heck (film še nima slovenskega naslova). Tudi Morgen je razpolagal z veliko video in glasbenega materiala, ki ni še nikoli ugledal luči svetovne javnosti, poleg tega gre za prvi dokumentarec o Cobainu, ki je nastal s privolitvijo družine. Idejo zanj je dala Courtney Love, s katero je Cobain imel zelo destruktiven odnos, ki so ga vodile predvsem droge. Tudi Cobain izhaja iz razsutega družinskega okolja. Starša sta se ločila, ko je bil še v osnovni šoli, tako mati kot oče sta si ustvarila novi družini, Kurta pa sta si zaradi vse večje neprilagojenosti in uporništva podajala kot žogico. Tudi Cobain je, podobno kot Amy Winehouse, bil v najbolj občutljivem obdobju odraščanja prepuščen samemu sebi in glasbi.

Intimni portret brez senzacionalizma

Morgen je zelo iznajdljivo kombiniral družinske in zasebne posnetke z izseki še nikoli objavljenih Cobainovih skladb, pomagal si je tudi z animacijo.

Na ta način je večplastno predstavil zelo kompleksno osebnost, z video materialom, ki ga je odstopila Courtney Love, pa Morgen osvetli tudi najbolj burno obdobje Cobainovega življenja. To je čas, ko je Nirvana bila na vrhuncu slave in ko je v njegovo življenje vstopila Love. Cobain je prvič poskusil heroin že okoli leta 1986. Trpel je za kroničnimi bolečinami v želodcu, za katere zdravniki niso odkrili vzroka, poleg tega je imel diagnosticirano še depresijo. Bolečine v želodcu je sprva ublažil z izdatnim kajenjem marihuane, občasno tudi s heroinom. Ko je Courtney Love vstopila v njegovo življenje, se je heroinska odvisnost še bolj poglobila.

Ta del Cobainovega življenja tudi zelo spominja na ekstremen odnos, ki sta ga imela Amy Winehouse in Fielder. Tako Cobain kot Amy Winehouse sta bila razpeta med ljubeznijo in omamo, ki ju je “ščitila” pred medijskim obleganjem. A na tej točki Morgen ne zapade v tabloidizacijo, ampak se še globlje zakoplje v zasebne posnetke, s katerimi ustvari intimni portret glasbenika, ki je podobno kot Amy Winehouse nenadno slavo doživljal kot velikansko breme.

6. novembra bo izšel album z neobjavljenimi skladbami, ki jih je na plan zbezal Morgen, istočasno pa bo dokumentarec na voljo tudi na DVD.

BILJANA PAVLOVIĆ

---