Pričevalci so še dobrodošli

Po zaslugi sodelovanja Muzeja novejše zgodovine Slovenije in Primorskih novic je muzejska zbirka o Slovencih v italijanski vojski v času fašizma bogatejša za vsaj 35 pričevalcev. Brez skupnega projekta Isto srce prinesite nazaj bi iskanje teh pričevalcev trajalo več let, poudarja skrbnica zbirke in kustosinja muzeja Irena Uršič.

“Morda se sploh še ne zavedamo, kolikšno delo smo skupaj opravili. Če bi čakali na to, da nekdo sam prinese gradivo v muzej, bi trajalo več let,” je s sadovi sodelovanja Muzeja novejše zgodovine in Primorskih novic zadovoljna Irena Uršič. “Posamezniki so mi sporočili tudi imena drugih ljudi, ki hranijo gradivo, kar pomeni, da je mreža bistveno širša,” poudarja. Projekt Isto srce prinesite nazaj je torej na zemljevid spomina zapisal imena kakih 50 novih pričevalcev, ki še hranijo gradivo o primorskih fantih, vojaških obveznikih v italijanski vojski v času fašizma.

Vabilu k sodelovanju v projektu Isto srce prinesite nazaj so se odzvali: Cvetko Bajc, Ana Balantič, Vlasta Beltram, Boža Benčina, Irena Benčič, Vojko Čeligoj, Vladimira Grgorovič, Janez Dovgan, Ivana Duronjič, Brane Fatur, Vojko Ferletič, Vlasta Ferjančič, Robert Fonda, Milan Frank, Jan Grgič, Andreja Knez-Ličer, Ivana Kocjančič, Pepi Krašna, Milojka Lednik, Franca Lelja, Dušan Lozar, Damjana Morel, Katarina Parovel, Mirko Pavšič, Primož Polh, Janko Rupnik, Cvetka Skok, Aljoša Sore, Stojan Spetič, Lidija Tavčar, Vojko Tavčar, Nadja Terčon, Vesna Furlanič-Valentinčič, Emil Viler, Ivan Vogrič.

Sledita film in zbornik

Skupaj s pričevalci, ki jih je Irena obiskala že doslej, in mnogimi novimi imeni, za katera je izvedela po zaslugi razstave Prekomorci, se je muzejska zbirka, posvečena Slovencem v italijanski vojski, povečala na gradivo o približno sto ljudeh, kar je obseg, ki omogoča kakovostno nadaljnje raziskovanje. “Naš dolgoročni cilj je priprava dokumentarnega filma o Slovencih v italijanski vojski, saj takšnega doslej še ni bilo. Namen imamo izdati tudi zbornik. V Sloveniji namreč ni nobene študije in obsežne raziskave o Slovencih v italijanski vojski, zato bo prednostna naloga, da se v zborniku združimo vsi tisti, ki smo na različne načine v stiku s tem gradivom,” načrte muzeja razkriva Irena Uršič. Da bi bilo urejanje zbirke še učinkovitejše, analiza gradiva pa še temeljitejša, Uršičeva k sodelovanju vabi študente in zgodovinarje, ki si želijo nabrati izkušnje ali pa v gradivu najti temo za specifične raziskave.

Irena vseh pričevalcev, ki so se ji oglasili med akcijo Isto srce prinesite nazaj, sicer še ni uspela obiskati, zato jih prosi za potrpežljivost. “Vsi tisti, ki jih še nisem, naj pričakujejo, da jih bom poklicala in se oglasila pri njih,” obljublja. Gradivo tistih, pri katerih se je že oglasila ali so ji slike in dokumente poslali v digitalizirani obliki, pa jo prepričuje, da se na primorskih domovih skriva še veliko za zgodovinarje dragocenih biserov.

Poln kovček gradiva

Pepi Krašna iz Postojne, denimo, jo je presenetil s kovčkom dokumentov, fotografij in predmetov iz zapuščine svojega očeta Ivana Krašne. V kovčku je zbirka pisem, razglednic, fotografij, dnevnik, osebni predmeti in razne knjige, kot je knjižica s pesmimi, ki jo je dobil italijanski vojak posamezne vojaške enote, in vojaški molitvenik. Milojka Lednik z Livka je muzeju podarila fotografije in dva dragocena zvezka dnevniških zapiskov Stanka Šturma, Ivana Kocjančič iz Vanganela pa je podarila fotografije in barvne razglednice iz zapuščine svojega očeta Ivana Jurjavčiča. Njeno gradivo je posebej dragoceno, ker so fotografije nastale leta 1925 v Libiji, torej v prvih letih služenja slovenskih fantov v italijanski vojski.

Čeprav se projekt Isto srce prinesite nazaj zdaj formalno končuje, Irena Uršič poudarja, da so pričevalci in vsi, ki še hranijo spomine na svoje sorodnike, še zmeraj dobrodošli. “Zbiranje gradiva ni nikoli končano,” pravi. Novi pričevalci in njihovi svojci lahko zdaj spodbudo za to, da delijo svojo zgodbo, najdejo v razstavi Prekomorci, ki jo je Uršičeva zasnovala prav na osebnih zgodbah Primorcev. Odmevna razstava, ki je bila do maja na ogled v Muzeju novejše zgodovine, zdaj gostuje v Pokrajinskem arhivu v Kopru, sredi oktobra, ko bo 70. obletnico delovanja praznoval pevski zbor Srečka Kosovela, pa jo bodo preselili v Ajdovščino. Te dni je luč sveta ugledal tudi zbornik o prekomorcih, ki ga bodo najprej, na praznik vrnitve Primorske k matični domovini, predstavili v Parku vojaške zgodovine v Pivki, dan pozneje, 16. septembra, pa še v koprskem Pokrajinskem arhivu.

Tako kot velja za že opravljeno delo, ki se nanaša na prekomorce, bodo tudi v vseh bodočih publikacijah, razstavah in filmih poimensko navedeni vsi posamezniki, ki so ali še bodo posredovali gradivo. V muzeju se ne bo nič izgubilo, saj je to osrednja nacionalna ustanova, ki ima vrhunske pogoje za hranjenje dokumentov; od protipožarne varnosti do primerne vlažnosti in temperature, poudarja Uršičeva. S posebno hvaležnostjo jo navdaja prav to, da primorski pričevalci in njihovi svojci v Muzeju novejše zgodovine tudi po zaslugi projekta Isto srce prinesite nazaj vse bolj prepoznavajo ustanovo, ki ji lahko zaupajo tudi originalno gradivo o svoji osebni in družinski zgodovini.

JANA KREBELJ

---