Pri pregonu gospodarskega kriminala smo zamudili veliko let

Harij Furlan, vodja Specializiranega državnega tožilstva, je bil v karieri deležen veliko kritik, pa tudi pritiskov. Pravi, da mu je bilo najhuje, ko je kot mednarodni tožilec sredi primera moral oditi iz Sarajeva. Takrat je na svoji koži najbolj občutil moč politike. V Sloveniji se stvari dogajajo bolj prefinjeno: ”Vedno se bodo skrili za nekoga in vas potem napadali.”

Specializirano državno tožilstvo se ukvarja z najhujšimi kaznivimi dejanji, tudi s tistimi, v katere so vpleteni ugledni gospodarstveniki in politiki, pa tudi čisto navadni kriminalci. Harij Furlan Specializirano državno tožilstvo vodi tri leta, pred tem pa je več let vodil Skupino državnih tožilcev za pregon organiziranega kriminala. V tožilskih vrstah je že dvajset let, kaliti se je začel v Novi Gorici, od koder se zadnja leta v službo vozi v Ljubljano. Energijo med drugim nabira v gorah, pravi, da mu jo dajejo tudi ljudje, ki jih tam srečuje. Z njim smo se pogovarjali o nekaterih aktualnih zadevah.

> Specializirano državno tožilstvo je v zadevi Istrabenz veliko truda vložilo v pregon Igorja Bavčarja, Boška Šrota in bratov Sušinski. Trije že služijo prisojene zaporne kazni. Na kaj pomislite, ko spremljate poročila o Bavčarju, ki je v Medicorju hudo bolan in je vložil novo prošnjo za odlog prestajanja kazni?

“Najprej bi rad javno čestital tožilcu Jožetu Kozini, ki je tako težak in zahteven primer pripeljal do pravnomočne obsodilne sodbe. Treba je vedeti, da tožilci pri svojem delu nimamo nobenega osebnega interesa, zasledujemo cilj obtožbe. Bavčarju želim, da bi čim prej ozdravel in šel na prestajanje kazni, ker to od njega zahteva pravnomočna sodba. Zanj veljajo enaka pravila kot za vse druge.”

> Podoben je primer Ivana Zidarja, ki je dosegel, da je sodišče zaradi njegovega slabega zdravja ustavilo nekatere sodne procese proti njemu. Je v takšnih primerih kriva zakonodaja, ki omogoča izmikanje?

“V postopkih, povezanih z Zidarjem, je tožilstvu uspelo s pritožbo. Višje sodišče je nekatere odločitve prvostopenjskega sodišča razveljavilo, izvedenska mnenja so zdaj v dopolnitvah. Če pa kdo misli, da bo naredil idealno zakonodajo, ki bi preprečila določena izmikanja, mislim, da je to praktično nemogoče.”

> Državni zbor je pred dnevi ustanovil preiskovalno komisijo, ki se bo ukvarjala z ugotavljanjem odgovornosti nosilcev javnih funkcij v primeru TEŠ 6. Nekdanjega direktorja Termoelektrarne Šoštanj Uroša Rotnika so izpustili iz pripora, pred časom je sodišče razveljavilo sklep o uvedbi preiskave. Kaj se trenutno dogaja s tem primerom?

“Tožilstvo je v tem primeru vložilo dve zahtevi za preiskavo. Eno zaradi zlorabe položaja ali pravic in ponareditve ali uničenja poslovnih listin, drugo pa zaradi pranja denarja. Gre za obsežne zadeve. Pristojna tožilka je na tem primeru delala več kot dve leti, pridobivali smo dokaze iz tujine. Gre za več tisoč listin. Vrhovno sodišče sklepa o odreditvi pripora ni razveljavilo, ker ni obstajal utemeljen sum kaznivega dejanja pranja denarja, ampak ker preiskovalna sodnica ni presodila, ali iz dokazov, ki jih je predložilo tožilstvo, izhaja utemeljen sum predhodnega kaznivega dejanja, torej zlorabe položaja. Tožilstvo je navedlo več dokazov za obe kaznivi dejanji. Pričakujemo, da se bo postopek nadaljeval. Nič ni izgubljenega. Glede preiskovalne komisije pa bi rekel le, da so to politične odločitve. Mi delamo v okviru kazenskega postopka.”

> S TEŠ 6 je bila povezana tudi afera, ki jo je v javnosti povzročil odhod Hilde Tovšak iz zapora in nato njeno skrivanje. Takrat je bilo veliko očitkov na vaš račun. Ali so bili tudi pritiski, da bi odstopili?

“V tej zadevi je dejansko prišlo do procesnega zapleta, ki so ga nekateri izkoristili za pozive po mojem odstopu in odstopu generalnega državnega tožilca. Zunanji pritiski, da odstopim, so bili, notranji pa ne. Nasprotno, tožilci na Specializiranem državnem tožilstvu so pisno podprli moje delo, za kar sem jim bil hvaležen. Zdaj je zadeva v fazi glavne obravnave, trije izmed obtoženih so že priznali krivdo.”

> Med zahtevnejšimi postopki, ki jih vodi specializirano tožilstvo, so tudi tisti, povezani s kaznivimi dejanji v bančnem sektorju. Koliko ovadb ste že dobili in koliko postopkov je odprtih?

“Policija je na specializirano državno tožilstvo poslala trinajst kazenskih ovadb. Doslej smo vložili en obtožni akt, zadeva je že v fazi glavne obravnave. Vložili smo osem zahtev za preiskavo, sodišče jo je v šestih primerih že uvedlo. V teh preiskavah je skupno 28 ljudi. Ocenjena škoda policije je v teh primerih približno 120 milijonov evrov. Kaj se bo izkazalo v preiskavi in potem na sojenju, pa je še preuranjeno govoriti. A nedvomno gre za zelo velike zneske.”

> Kdaj bomo na zatožnih klopeh videli prve bančnike? Ali bodo med njimi tudi predsedniki uprav?

“So že, v Mariboru že teče glavna obravnava. Tudi v vloženih zahtevah za preiskave so člani uprav. Kdaj bodo sodišča razpisala glavne obravnave, pa ne morem napovedati.”

> Koliko premoženja je bilo v teh primerih zavarovanega?

“V enem primeru, ki je še v predkazenskem postopku, imamo zavarovano premoženje v tujini. Zavarovanih je več nepremičnih in vrednostnih papirjev v vrednosti več milijonov evrov.”

Bančna blokada

> V začetku je bilo kar nekaj težav s pridobivanjem dokumentacije zaradi bančne tajnosti. Je potem sodelovanje z vodstvi bank le steklo?

“Na začetku je bila dejansko blokada. Zdaj stvari tečejo nekoliko bolje in sodelovanje je zadovoljivo. Policija pa ima še vedno težave pri pridobivanju določenih listin. Banke so se sprva sklicevale na bančno tajnost. Če se na to sklicujejo upravičeno, je v redu. Če pa se sklicujejo zato, da bodo zavlačevale postopek in da se bodo šle neko svojo igro, je treba to presekati.”

> Doslej so sodišča na zaporne kazni obsodila kar nekaj predsednikov uprav. Bomo kdaj na zatožnih klopeh videli tudi nadzornike?

“V eni bančni zadevi že imamo vloženo zahtevo za preiskavo zoper člana nadzornega sveta. Zakaj jih doslej ni bilo? Zato ker jim je teže dokazati naklep kot članom uprav. Če pa bomo med preiskavo prišli do dokazov, bodo tudi proti njim stekli postopki.”

Status kriminalca določa njegovo premoženje

> Zakaj v preteklih letih, ko se je veliko govorilo o pregonu gospodarskega kriminala, ni prišlo do pravega premika?

“Pri pregonu gospodarskega kriminala se je veliko let zamudilo, zadeve se niso obravnavale prednostno. Storilcem teh kaznivih dejanj meje niso bile dovolj jasno in pravočasno postavljene. Do glavnih premikov je prišlo s specializacijo organov na vseh ravneh, specializacijo policije z ustanovitvijo Nacionalnega preiskovalnega urada, s Specializiranim državnim tožilstvom in ustanovitvijo specializiranih oddelkov sodišč. To je bilo odločilno, da so se stvari premaknile.”

> Ali se da uspešnost pri pregonu hujših kaznivih dejanj meriti z zaseženim premoženjem?

“Samo zaseženo premoženje zagotovo ne more biti merilo, je pa pomemben dejavnik v boju proti raznim oblikam organizirane kriminalitete, gospodarske ali klasične. Status in položaj nekega storilca v njegovi kriminalni združbi mu daje prav njegovo premoženje. Italijanski tožilci vam bodo znali povedati, da je boljše imeti kriminalca na prostosti brez denarja kot pa kriminalca v zaporu z denarjem. Kapital je tisti, ki določa njegov status. Če je kdo obsojen na zaporno kazen, pa mu ne vzamejo premoženja, prestane zaporno kazen, pride iz zapora in spet je vse po starem. Odvzem premoženja nezakonitega izvora je učinkovit ukrep.”

> Koliko tožb po zakonu o odvzemu premoženja nezakonitega izvora ste vložili?

“Vložili smo pet tožb, v teku imamo 19 finančnih preiskav, od tega 16 na specializiranem tožilstvu. Tožbe so težke 12,5 milijona evrov. Ena zadeva je razsojena, ena je tik pred tem.”

Ena sodba ne prinese pomladi

> Pravnomočna je tudi sodna odločba o zasegu premoženja Branetu Goršetu in njegovim sorodnikom, ki sega celo v tujino. Bo to koga odvrnilo od takšnih nezakonitih ravnanj?

“V tem primeru je slovensko sodišče zaseglo nepremičnino v tujini. To je jasno sporočilo, da se lahko premoženje zaseže tudi v tujini, ne le doma, in to tudi, če se ga skrije preko tretjih oseb. Ne verjamem pa, da bo zgolj ena sodba odvrnila posameznike od takšnih ravnanj.”

> Bo kdaj slovenska roka pravice segla tudi v davčne oaze, kjer naj bi tajkuni skrivali veliko premoženja?

“Davčne oaze so problem, tam se utaja davke ali pere denar. Dejstvo je, da davčne oaze ustanavljajo najbogatejše države v Evropi. Tu se zato vrtimo v začaranem krogu. Ni pa realno pričakovati, da bomo v kazenskih postopkih to premoženje dobili nazaj.”

> Slovenija se na lestvicah koruptivnosti uvršča precej visoko. Kako pa je z dokazovanjem teh kaznivih dejanj?

“Dokazovanje korupcijskih kaznivih dejanj je težko, ker se vedno zgodijo v zaprtem krogu. In če nimate nekoga, ki je pripravljen sodelovati in spregovoriti, ne morete preiskovati. Pri sistemski korupciji, ki ni kazensko pravni termin, pa je težava v tem, da nekateri ravnanja, ki imajo elemente kaznivega dejanja, jemljejo kot samoumevna. V takih razmerah je potem jasno korupcijska kazniva dejanja težko dokazovati. To je velik problem celotne družbe, ki se kaže na dolgi rok.”

> V javnosti je precej odmevalo prijetje mladega Italijana, ki je iz Slovenije na Češko pošiljal pisma s strupenimi snovmi. Ali gre za osamljen primer? Je Slovenija v času, ko se vrstijo teroristični napadi v evropskih državah, bolj ogrožena?

“Zadeva je v fazi sodne preiskave. Sodeluje več držav, zadevo pa koordinira tudi Eurojust. Oceno ogroženosti daje policija. Njihovo mnenje je, da je stopnja ogroženosti relativno nizka. Ne zaznavamo povečanega števila teh kaznivih dejanj. Dejstvo pa je, da smo del Evrope, in temu se ne bomo mogli izognili.”

> Slovenski državljani se v zadnjih letih pogosto pojavljajo v mednarodnih organiziranih združbah, in to ne le kot stranski igralci. Kako pomembno je v takšnih primerih mednarodno sodelovanje?

“Za preiskovanje kaznivih dejanj je nujno, da se dokazi in informacije hitro izmenjajo, tako iz držav članic EU kot tudi zunaj nje. Pridobljeni dokazi morajo potem imeti dokazno veljavo na sodišču. Brez učinkovite izmenjave podatkov iz tujine pa si danes ne moremo več predstavljati pregona organiziranega kriminala.”

> Vam kolegi iz tujine zaupajo?

“Mislim, da nam zaupajo. Pridobivanje dokazov iz tujine pa zna biti dolgotrajno in zapleteno. Če boste iz nekaterih držav zahtevali podatke o bančnem računu posameznika, bo imel imetnik računa možnost pritožbe, ponekod celo na dveh stopnjah.”

> Med novejšimi orodji, ki jih imajo v rokah policisti in tožilci, je tudi finančna preiskava, ki pa terja veliko dodatnega znanja. Ali bi morali zakonodajno ureditev še kaj izboljšati?

“Zakon o odvzemu premoženja nezakonitega izvora je v veljavi od aprila 2012, leta 2014 smo dobili novelo zakona, zakon je zdaj v ustavni presoji. Do odločitve ustavnega sodišča si ne bi želel kakšnih sprememb. Mogoče bi lahko enoletni rok za finančno preiskavo podaljšali vsaj na dve leti. To je za nas tožilce novo področje, saj gre za civilne postopke, ko morajo tožilci nastopati na civilnih sodiščih. Čeprav se je na začetku to zdelo kot misija nemogoče, so stvari uspešno stekle.”

> Kako so se obnesle preiskovalne skupine? So tožilci dovolj usposobljeni za pregon zahtevnejših oblik gospodarskega kriminala?

“Če govorimo o preiskovalnih skupinah v okviru finančnih preiskav, so te za potek finančne preiskave nujne. Če pa govorimo o preiskovanju korupcije ali gospodarskega kriminala s pomočjo specializiranih preiskovalnih skupin, je to le način sodelovanja posameznih državnih organov. To je sicer dobra praksa, zdaj pa bi morali to še nadgraditi, tako da bi določeni člani specializirane preiskovalne skupine na konkretnem primeru delali skupaj, v enem prostoru, kontinuirano. Sedaj se dobivajo le občasno.”

Nova orodja so dobili deset let prepozno

> Pomemben napredek so prinesli tudi predobravnavni naroki in možnost sporazumov o priznanju krivde. V začetku je bilo slišati kar nekaj očitkov odvetnikov, da gre za nekakšna izsiljevanja, pa da so predlagane kazni previsoke ...

“Res, spremembe zakonodaje so prinesle nova orodja, sporazume o priznanju krivde in predobravnavne naroke. Po mojem mnenju so prišla deset let prepozno. Kritike so, češ da je sklenjenih veliko več priznanj na predobravnavnih narokih kot pa samih sporazumov o priznanju krivde in da so zato obtoženi v slabšem položaju. A do tega prihaja, ker odvetniki in obtoženi čakajo do konca, kaj se bo zgodilo z obtožbo in ali bo, denimo, sodišče izločilo dokaze.”

> Pogosto ste v javnosti deležni kritik, zlasti ko gre za odmevne primere, v katere so vpleteni politiki ali pomembni gospodarstveniki. Kdaj vam je bilo najhuje?

“Če preganjate ljudi, ki so si nabrali ogromno premoženja in so si ustvarili privilegije, zveze in poznanstva, so pripravljeni naredili vse, da ohranijo svoj status in se ne bodo kar tako pustili postaviti pred sodišče. Zaradi tega smo deležni napadov in diskreditacij. Toda treba je verjeti v svoj prav. Najtežje mi je bilo, ko sem zapuščal Sarajevo. Vložili smo zahtevo za preiskavo zoper predsednika Republike srbske. Na primeru se je delalo. Politika pa se je odločila, da nam, mednarodnim tožilcem, ne bo podaljšala mandata. Sredi primera sem moral iti. Takrat sem točno videl, kako je lahko politika močna.”

Prefinjeni pritiski politike

> Kaj pa pri nas?

“Ko me je leta 2006 na Trstelju ugriznil klop. (smeh) Če sem s tem dovolj povedal …”

> Kaj pa glede pritiskov politike?

“Saj veste, so zelo prefinjeni. Neposrednih ni. Vedno se bodo skrili za nekoga in vas potem napadali. Imajo izdelane metode in sredstva, saj niso naivni.”

> Kako je s pregonom pranja denarja in trgovine z ljudmi? Čeprav gre za dva zelo različna pojava, ju druži to, da je bilo kar nekaj časa na sodiščih težko doseči obsodilne sodbe. Se je zdaj to spremenilo?

“Ti dve kaznivi dejanji je res težko primerjati. Glede pranja denarja smo potrebovali deset let, da smo dosegli prvo pravnomočno obsodilno sodbo. Problem je bilo dokazovanje predhodnega kaznivega dejanja. Obsodilne sodbe za pranje denarja so bile v preteklosti redkost. V zadnjih dveh letih pa je bilo več kot 30 oseb obsojenih zaradi pranja denarja.

Pri kaznivem dejanju trgovine z ljudmi pa je težko dokazovati posamezne elemente kaznivega dejanja, ki se kažejo v vedno novih in prefinjenih oblikah izkoriščanja ljudi. Žrtve tega kaznivega dejanja so pogosto najbolj ranljive skupine prebivalstva, to so ženske in otroci. Storilci ustrahujejo tako njih kot tudi njihove družine. Tukaj ni prič, da bi spregovorile. Dejstvo pa je, da se je pri obravnavanju obeh kaznivih dejanj ustalila sodna praksa, stabilizirala se je tudi zakonodaja. Da smo uspeli doseči večjo obsodilnost, pa gre pripisati tudi večji usposobljenosti organov preiskovanja in pregona.”

> Ministrstvo za pravosodje je že pripravilo paket zakonodajnih sprememb na pravosodnem področju, še nekaj jih napovedujejo. Med drugim se obeta, da bo sodna preiskava prešla pod okrilje tožilstva. Kaj si obetate od sprememb?

“Sodna preiskava pod okriljem tožilstva pomeni, da bo imelo tožilstvo več dela in še več odgovornosti. Nekatere stvari bodo še vedno ostale preiskovalnemu sodniku, recimo odločanje o priporu in hišni preiskavi, zaseg premoženja, kjer gre za neke omejitve človekovih pravic. Druga opravila, ki jih bo izvajal tožilec, pa bi morala pospešiti predkazenske postopke in preprečiti, da se izvajanje določenih dokazov podvaja. Pričakujem, da bo zakon napisan tako, da bo vzdržal ustavno presojo. Upam tudi, da bodo vsi organi, ki bodo sodelovali v tem novem postopku, materialno, tehnično in logistično dobro pripravljeni, da se ne bomo ukvarjali sami s seboj. Večina držav je šla v ta sistem in se ne vračajo. Nekatere pa verjetno ne bodo nikoli šle v to, denimo Francija.”

> V zadnjem času ste se kadrovsko okrepili. Imate zdaj dovolj ljudi?

“To štejem za največji uspeh Specializiranega državnega tožilstva. Na zadnji razpis se je prijavilo več kot 30 dobrih tožilcev. Žal smo morali marsikateremu izkušenemu tožilcu reči, da se, na žalost, ni uvrstil na SDT. Trenutno imamo 26 tožilcev. Mislim, da je kadrovska zasedba zdaj dobra. Mogoče bomo v prihodnosti lahko zaposlili še dva specialista s civilnega področja, da nam bosta pomagala pri postopkih po zakonu o odvzemu premoženja nezakonitega izvora. Zaposlili smo tudi sedem strokovnih sodelavcev.”

> Vas zaradi tega ne gledajo postrani na okrožnih tožilstvih?

“Vzpostavitev Specializiranega državnega tožilstva ni bila preprosta naloga. Menim, da je to delovno okolje bolj plodno za najboljše tožilce, ki skupaj s svojimi kolegi delajo na najtežjih primerih gospodarskega kriminala in korupcije. To ni v prid le Specializiranemu državnemu tožilstvu, temveč tudi ostalim okrožnim državnim tožilstvom in državi kot celoti. Pomembno je povedati, da tožilci preganjajo tudi storilce drugih kaznivih dejanj, tatvin, družinskega nasilja, goljufij. Ta kazniva dejanja po številčnosti prevladujejo, zato je za pravično delovanje družbe izredno pomembno tudi delovanje ostalih tožilstev. Ocenjujem, da so odnosi z drugimi tožilstvi dobri, energija je pozitivna.”

> Z ministrom za pravosodje Goranom Klemenčičem se poznata že dolgo. Ko je bil še v drugi vlogi, je bil pogosto oster kritik delovanja pravosodja. Kakšno podporo imate pri njem?

“Kar se tiče podpore ministra, kot vodja Specializiranega državnega tožilstva vem, kakšne so moje pristojnosti, Goran Klemenčič kot minister ve, kakšne so njegove. Sodelujeva profesionalno, v okviru zakona. Je pa laže z nekom delati in sodelovati, če so odnosi med ljudmi odkriti in se lahko odkrito pogovarjajo.”

> Torej ni bilo vedno tako?

“Vse mogoče je bilo, o tem bi lahko napisali knjigo.”

SIJAN PRETNAR

---