Pozor, bakterije!

Veliko večino nas ob omembi bakterij spreleti neprijeten občutek. Ne brez vzrokov. Vsi imamo z njimi slabe izkušnje - konec koncev so ena od skupin živih bitij, ki povzročajo bolezni ter mnoge druge nevšečnosti. Potrošniška družba nam negativne informacije o njih posreduje kar prek reklam - saj veste: vse bakterije moramo pobiti, preden lahko mirno zaspimo. A v resnici ni čisto tako.

Glavni vzrok strahu pred bakterijami tudi tokrat, tako kot najpogosteje, izvira iz nam neznanega.

Skoraj polovico časa po tem, ko se je pred nekaj manj kot štirimi milijardami let na našem planetu pojavilo življenje, so bile bakterije edina živa bitja na Zemlji. S spreminjanjem okolja so ustvarile pogoje za življenje kompleksnejših živih bitij - bile so prve, ki so s procesom fotosinteze začele v atmosferi kopičiti kisik. Tudi danes so skupaj z algami največji proizvajalci kisika na zemlji (in hkrati največji odstranjevalci toplogrednega ogljikovega oksida iz atmosfere). Poleg tega so ti najstarejši organizmi daljni predniki vseh danes živečih vrst, vključno s človekom. Spremljajo nas torej skozi vso evolucijo. In ne le to - s svojim vplivom so v evoluciji močno prispevale k našemu današnjemu videzu oziroma lastnostim.

Kljub temu da gre za enocelične organizme, so bakterije izredno raznolika skupina, ki jih, prav tako kot rastline in živali, delimo na več skupin. Število njihovih vrst ostaja neznanka, ne le zaradi njihove majhnosti in razširjenosti, temveč tudi zato, ker strokovnjakom zaenkrat uspeva v laboratoriju gojiti oziroma preučevati le okoli dva odstotka vrst, ki jih najdejo v naravi.

Ocene glede števila vrst so zelo različne, najvišje gredo celo tako daleč, da bi na vsakega Zemljana prišla milijarda bakterijskih vrst. Po vsej verjetnosti je takšna ocena pretirana, vendar je dejansko število zagotovo zelo visoko. To pa daje slutiti, koliko neznank, tudi glede njihovih lastnosti in sposobnosti, se še vedno skriva v tem kraljestvu živih bitij. Bakterije se pojavljajo v vseh okoljih na Zemlji: ne le v tistih, ki jih naseljujejo tudi druga živa bitja, temveč - osupljivo - tudi v skrajnih okoljih, kjer ni sposoben preživeti noben drug organizem: v ledu ledenikov, v vročih podmorskih vulkanskih vrelcih, več kilometrov globoko v kamninah Zemljine skorje in prek deset kilometrov visoko v zgornji troposferi. Prenesejo skrajne temperature, lahko preživijo tudi velike razlike v kislosti ali tlaku okolja, obstanejo lahko celo v okolju brez kisika. Sposobne so izredno hitrega razmnoževanja. V ugodnih razmerah se lahko njihovo število pri veliko vrstah podvoji v nekaj deset minutah. V neugodnih razmerah pa tvorijo spore - izredno trdoživo mirujoče stanje bakterijske celice, ki pri nekaterih vrstah lahko čaka na ugodne razmere za kalitev vsaj nekaj sto let.

Bistveni del tako imenovane normalne mikroflore človeškega telesa so (tudi) bakterije. Že 48 ur po rojstvu se pri novorojenčku, ki je bil v maternici sterilen, vzpostavi normalna bakterijska flora na koži, v ustih in črevesju. Bakterije v velikem številu živijo na naši koži in sluznicah ter v nekaterih organih, na primer v prebavilih. V našem telesu je bakterijskih celic desetkrat toliko kot naših lastnih! In če ste preživeli dovolj dolgo, da lahko prebirate tale prispevek, imate zelo velike možnosti, da boste takšno bakterijsko invazijo preživeli tudi v prihodnjih letih. Mikroflora nam prinaša kar nekaj koristi: naše telo od nje dobi nekatere vitamine, pomaga nam pri prebavi nekaterih hranilnih snovi, preprečuje ali zavira rast bolezenskih mikroorganizmov ter bistveno prispeva k spodbujanju razvoja in delovanja našega imunskega sistema. Obenem naša bakterijska flora prinaša s seboj tudi nekatere neželene učinke. Odvzema nam del hrane, ki jo zaužijemo. Lahko postane škodljiva: pri ljudeh z oslabljenim imunskim sistemom lahko “njihove” bakterije vstopijo v tkiva organov in povzročijo t. i. oportunistične okužbe. Nekatere vrste lahko celo omogočajo rast bolezenskih vrst. Skratka, negativni učinki obstajajo, toda seštevek je močno na strani pozitivnih.

Kaj pa druge, bolj “zunanje” nevšečnosti, ki jih povzročajo bakterije? Zaradi njih nam zgnije hrana pa tudi mnoge druge organske snovi, ki jih uporabljamo v različne namene - na primer za oblačila ali gradbene materiale. Povzročajo bolezni na gojenih rastlinah in živalih. A, pozor, vse to je le del njihove pomembne vloge v naravi. Bakterije kot razkrojevalci pripomorejo h kroženju snovi. Brez njih bi se odmrli organizmi kopičili v okolju, hkrati pa bi začelo primanjkovati snovi, ki jih rastline oziroma proizvajalci potrebujejo za svojo rast, kar pomeni, da bi izostala proizvodnja hrane za druge organizme. Si predstavljate gozd, v katerem so nakopičeni vsi v preteklosti odpadli listi, podrta drevesa in v njem umrle živali? Bakterijsko delovanje je nujno potrebno, da iz vsega tega nastaja nova rodovitna prst.

Človek jih s pridom uporablja za fermentacijo živil, predvsem pri mlečnokislinskih in ocetnokislinskih vrenjih. V medicini so vir antibiotikov in cepiv, hormonov, vitaminov ter še cele vrste drugih snovi, ki se uporabljajo predvsem za zdravljenje in diagnostiko. Nepogrešljivo vlogo imajo pri genskem inženiringu, v komunalnih in bioloških čistilnih napravah, pri čemer nekatere tvorijo bioplin, odkrili so celo vrste, ki pri razgrajevanju odpadnih snovi proizvajajo elektriko. Sposobne so razgrajevati nafto, kar ljudje s pridom izkoriščamo ob izlitjih. Nekatere vrste so sposobne razgrajevati celo plastiko, spet druge tudi strupene snovi iz različnih industrijskih odplak.

Zaradi majhnosti in neopaznosti bakterij (za površnega opazovalca), smo poimenovali nekatera obdobja zemeljske zgodovine po drugih razširjenih in na prvi pogled opaznejših skupinah organizmov. V resnici pa bakterije kraljujejo Zemlji od obstoja življenja vse do danes. Kot neuničljiva siva eminenca usodno določajo in vzdržujejo pretoke in kroženja energije ter snovi, rešujejo in brišejo številne naše grehe, nekoč na koncu pa bodo izbrisale tudi velik del ostankov našega obstoja.

DEJAN PUTRLE, biolog

---