Poplav bo vse več. In suš tudi!

Še preden so mokre kleti in dnevne sobe posušili prebivalci Ljubljanskega barja, ki so jih poplave prizadele septembra 2010, že so iz kuhinj prečrpavali vodo domačini na Planinskem polju. In še preden so ti posušili in obnovili poplavljene hiše, že so bili pod vodo v Kostanjevici na Krki in drugod po državi, kjer so pod vodo izginjale tudi buče, zelje in drugi kmetijski pridelki. Ne, stoletne poplave niso več stoletne, temveč desetletne, štiriletne, celo dveletne ... Zgolj naključje ali resničnost, s katero bomo morali živeti?

“Globalni modeli za naprej kažejo, da bo število poplav naraščalo. Med bolj ogroženimi je Evropa in znotraj nje predvsem Sredozemlje, kamor se po trendih meteoroloških in hidroloških spremenljivk uvršča tudi Slovenija,” nič kaj optimistično napoveduje dr. Mira Kobold z Agencije RS za okolje in asistentka na Katedri za splošno hidrotehniko Fakultete za gradbeništvo in geodezijo.

Po svetu in v Sloveniji v zadnjih letih dramatično narašča število z vremenom povezanih ekstremnih dogodkov, kakor so neurja, poplave in suše, s tem pa narašča tudi škoda, ki jo te ujme povzročajo. Prav poplave so med naravnimi nesrečami najštevilčnejše in povzročajo tudi največji delež škode - po svetu približno tretjino vseh naravnih nesreč, v Sloveniji pa še več, kar 41 odstotkov. Sledijo škode zaradi neurij, vetra in toče s 23 odstotki in škode po suši 20 odstotki. Po podatkih Statističnega urada in Uprave za zaščito in reševanje tudi škode zaradi naravnih nesreč in poplav naraščajo. Leta 1994 so znašale dobrih 50 milijonov evrov, prvi večji skok se je zgodil leta 1998, ko so znašale dvesto milijonov, še več škode so naravne nesreče povzročile leta 2010 in 2012, obakrat skoraj izključno poplave.

Moča in suša, dva obraza ekstremov

A čeprav se sliši paradoksalno, isti modeli napovedujejo tudi več suš. In ne samo to. Vse pogosteje se oba ekstremna pojava dogajata celo v istem letu. “To potrjujejo tudi izkušnje zadnjih let v Sloveniji, ki so bila v letnem povprečju skromnejša s padavinami, toda bogata z ujmami, kot so neurja z vetrom, zemeljski plazovi in poplave,” navaja Koboldova.

Takšno izkušnjo imajo tudi na Vipavskem, kjer so leta 2012 po mesecih ekstremne poletne suše (skoraj vsa Slovenija je imela tri četrtine leta sušo) oktobra udarile močne poplave in prizadele na stotine ljudi.

Strokovnjakom so razlogi za te nenavadne kombinacije vremena, ki za ljudi pomenijo katastrofo, bolj ali manj jasni. “Analize podatkov kažejo, da imamo več padavin v jesenskih mesecih, bistveno manj v pomladanskih in poletnih, medtem ko pozimi ni bistvenih sprememb, je pa manj padavin v obliki snega. Opažamo pa tudi intenzivnejše dogajanje: da v kratkem času pade večja količina padavin,” pravi dr. Koboldova.

Padel je že ves “letošnji” dež

Dodatni razlog za zadnje poplave so poleg obilnejših padavin v teh dneh tudi dolgotrajne poletne padavine, ki so povzročile namočenost zemljin, in ko velika količina padavin pade na namočeno zemljino, povzroči večje poplave, kot bi jih ob bolj suhi zemljini.

Letos je bilo dežja že res veliko. Čeprav smo šele sredi septembra, ga je padlo že več kot v običajnem letu do zadnjega decembra. “Da, padavin je letos res nadpovprečno, saj smo že dosegli letno povprečje,” pritrdi Koboldova.

A imeli smo tudi nadpovprečno toplo poletje

Lahko zaradi mokrega leta pritrdimo podnebnim skeptikom, ki trdijo, da se ozračje ne segreva? “Ne, nikakor. Letošnje leto je doslej glede globalnih temperatur nad povprečjem in bo spet eno najtoplejših let. In tudi v Sloveniji smo imeli, čeprav se nam zaradi dežja to ni zdelo tako, zelo visoke temperature. Junij in julij so bile povprečne temperature nad obdobnim povprečjem,” povzame podatke strokovnjakinja in doda: “Podobno kot v večjem delu sveta meritve v Sloveniji jasno kažejo, da se podnebje ogreva. V zadnjih petdesetih letih se je v povprečju temperatura dvignila za 1,7 stopinje Celzija.”

Naraščanje temperatur je v tem obdobju dokaj enakomerno, v povprečju po 0,35 stopinja Celzija na vsakih deset let, pri čemer se nekoliko hitreje in močneje “segreva” vzhodni del Slovenije, zahodni pa nekoliko manj. A znotraj tega “blagega naraščanja” je nekaj še bolj alarmantnih podatkov: večje razlike v spremembi temperature namreč strokovnjaki nacionalne agencije za okolje zaznavajo v posameznih letnih časi. Medtem ko so ostale jeseni in pozimi temperature skoraj enake kot pred desetletji, imamo zadnja leta precej bolj tople pomladi, najbolj pa se ogrevajo poletja.

Podnebne spremembe so torej dejstvo. Dejstvo so tudi njihove posledice: pretoki rek se manjšajo, obdobja z nizkimi pretoki daljšajo (kar vodi v hidrološko sušo), obenem pa strokovnjaki beležijo tudi pogostejše in izrazitejše ekstreme z visokimi vodostaji rek in poplavami.

Iz leta v leto več poplav

Poplave in povodnji (s slednjimi strokovnjaki označujejo ujme, ki se dogajajo redkeje in puščajo za seboj katastrofalne posledice) sicer tudi v Sloveniji niso nič novega, a meritve in podatki neizpodbitno kažejo, da jih je v zadnjih desetletjih čedalje več.

Medtem ko je bilo v 60-letnem obdobju od leta 1920 do 1979 “le” osem večjih poplav in povodnji, jih je bilo v skoraj pol krajšem obdobju, od 1980 do 2012, že enajst. In če k njim prištejemo še letošnje poplave na Planinskem polju in zadnje v vzhodni Sloveniji, vidimo, da zdaj voda poplavlja skoraj vsako leto, medtem ko je v prvi polovici prejšnjega stoletja brez hujših poplav minilo več kot desetletje.

“Na srečo poplave nikoli ne zajamejo vse Slovenije, ker je naša država po podnebnih tipih zelo raznolika in se zelo pozna, katero pot ubere fronta. Če se premakne samo za pet ali deset kilometrov severneje ali južneje, se že pozna, na katero porečje se izlije voda,” pojasni dr. Mira Kobold.

Težavne, a koristne napovedi

Je pa prav zaradi te raznolikosti podnebnih tipov tudi napovedovanje poplav težje. A s pomočjo poznavanja sedanjega stanja, meteoroloških podatkov in napovedi padavin lahko pripravijo dokaj natančno napoved za štiri dni vnaprej. In v zadnjih letih so se napovedi izkazale za zelo koristne, prebivalci so dobro sprejeli tudi barvna opozorila, pravi Koboldova, ki skupaj s kolegi dela v sektorju za analize in prognozo površinskih voda na Agenciji RS za okolje.

Tako naj bi po podatkih Uprave RS za zaščito in reševanje ob poplavah leta 2010 prihranili od 50 do 75 milijonov evrov prav zaradi pravočasnega in pravilnega opozorila. Škoda je tedaj znašala 250 milijonov evrov, a bi bila še za 20 do 30 odstotkov večja, če opozoril ne bi bilo.

Voda se ne umakne, umakniti se morajo ljudje

Niti najbolj natančne napovedi seveda ne morejo preprečiti poplav, lahko pa ublažijo njihove škodljive posledice. “Vsak posameznik mora sam poskrbeti, da bo čim manj prizadet. Država pa je dolžna skrbeti za vzdrževanje vodotokov in izgradnjo zadrževalnikov za zadrževanje poplavnih voda ter izvedbo drugih tehnoloških rešitev, s katerimi lahko omilimo škodo na določenih območjih. A niti z vsemi ukrepi škode ne moremo preprečiti, ko je vode zelo veliko. Noben zadrževalnik in nobena struga ne more zdržati stoletnih ali celo petstoletnih vod,” pravi Koboldova in ob tem opozarja: “Zdaj pa že skoraj vsako leto govorimo o stoletnih vodah.”

Škoda zaradi teh poplav pa v Sloveniji ni velika samo zaradi pogostosti in jakosti poplav, temveč tudi zato, ker smo v 70. letih prejšnjega stoletja, ko daljše obdobje ni bilo hujših poplav, pozidali in poselili ravninske predele. “Če voda poplavi kmetijske površine - zlasti v jesenskem in zimskem času, ko so poljščine večinoma pospravljene - ne naredi toliko škode, kot je dela zdaj, ko poplavlja poseljene površine,” opozarja strokovnjakinja na neustrezno politiko prostorskega načrtovanja.

Ustrezno načrtovanje gradnje in vseh drugih posegov v prostor je zato ključno tudi za naprej, če se želimo izogniti visokim stroškom in tudi žrtvam zaradi poplav. A kot smo videli že v začetku leta, ob poplavljenem Planinskem polju, se marsikje tega še ne zavedajo, saj je ena izmed občin ob njem postavila novo čistilno napravo prav na poplavnem območju. Verjetno misleč, da bo s papirji pregnala dež. MARICA URŠIČ ZUPAN

---