Pilota ni v letalu? Ni panike!

Področje brezpilotnih zračnih plovil doživlja razcvet in težko je napovedati, kakšne bodo razmere čez nekaj let. Že danes brezpilotni letalniki sodelujejo v vojaških operacijah in tako varujejo življenja vojakov, uporabni pa so tudi za mapiranje, fotografiranje in snemanje iz zraka, izvajanje nadzora, v industriji, kmetijstvu, celo zavarovalništvu. Njihova uporaba pomeni hitrejšo, bolj natančno, varnejšo in cenejšo pot do rezultatov. Eno od podjetij, ki na tem področju orje “zračno“ ledino, je tudi C-Astral iz Ajdovščine.

“Naša glavna prednost je v dizajnu letalnika in materialih, ki jih uporabljamo pri konstruiranju. Konkurenca uporablja pretežno ceneni ekspandirani polistiren oziroma stiropor, mi pa izdelujemo letalnike iz kompozitnih materialov. Oblika in nizka teža letala nam omogočata bistveno daljšo avtonomijo v zraku. Letimo lahko tudi v precej turbulentni atmosferi in pri večjih hitrostih vetra. Pohvalimo se lahko z višinskim svetovnim rekordom, 4150 metrov, ki je bil dosežen nad enim od višje ležečih rudnikov na svetu Los Pelambres v čilskih Andih,” o tem, zakaj na vrata njihovega podjetja v Ajdovščini trka vse več zainteresiranih kupcev z vsega sveta, pove Uroš Kravos, direktor družbe C-Astral.

Mimogrede omeni, da je v njihovih letalnikih, ki čez krila merijo 2,4 metra, težki pa so približno štiri kilograme, vgrajenih več komponent s področja elektronike in senzorike kot v športnih letalih, ki so bistveno večja.

“Letalo bramor se je na trgu izkazalo kot eno najboljših v kategoriji malih brezpilotnih letal. V zraku ostane do tri ure in leti 150 kilometrov daleč.”

In kje tiči razlog za to, da je Ajdovščina tako močna na letalskem področju in na svetovnem zemljevidu znana po Pipistrelu, vse bolj pa bo tudi po C-Astralu? “V našem mestu je bila vedno močno razvita modelarska dejavnost, ki je razpredena že prek osnovnih šol in klubov. Zgodba podjetja C-Astral je zrasla iz hobijev soustanoviteljev. Vsak od njih je imel določena znanja s področij, kot so modelarstvo, radiofonija, dizajn,elektrotehnika ... Sestavili so 'puzzle' svojih interesov in nastal je produkt z imenom bramor, ki ga danes strokovno imenujemo brezpilotni sistem,” pojasni Kravos.

Podjetje C-Astral je bilo ustanovljeno leta 2007, razvoj pa se je začel že leta 2004. Na začetku so ustanovitelji podjetja projekt koordinirali v sodelovanju z Univerzo v Novi Gorici, Univerzo v Ljubljani in še nekaterimi partnerji, med katerimi je bil tudi Pipistrel.

Ustanoviteljski trojček podjetja sestavljajo Nejc Trošt, arhitekt, ki se ukvarja z inženiringom, aerodinamiko ter integracijo naprednih letečih sistemov, Samo Stopar je strokovnjak za proizvodne procese na področju kompozitnih materialov, konstruktor ter glavni integrator za senzoriko in elektroniko na sistemu, Marko Peljhan paje realiziral in vodil več odmevnih projektov, kot so Makrolab, Transhub in Insular Technologies. Kot profesor interdisciplinarnih študij predava na Univerzi Kalifornija v Santa Barbari.

En bramor, pet sistemov

Brezpilotni sistemi se uporabljajo za opazovanje procesov na zemeljski površini iz zraka v civilne in vojaške namene. C-Astralov bramor temelji na obliki letečega krila s poudarkom na čim manjši teži letala, napredni aerodinamiki, električnem pogonu, visoki vzdržljivosti, ergonomski in uporabniku prijazni kontrolni postaji ter mobilnosti. Ogrodje letala je izdelano iz naprednih kompozitnih materialov, kot so kevlar, karbon in vectran, ki prinašajo nizko opaznost v zraku in visoko raven vzdržljivosti. Oblika letala omogoča namestitev različnih senzorskih zmogljivosti, kot so termalna kamera, ortofoto kamera in podobno.

“Podjetje C-Astral proizvaja brezpilotne sisteme, sestavljene iz brezpilotnega letala, lansirne rampe oziroma katapulta in zemeljske postaje. Pri nekaterih izvedbah je zraven še usmerjevalna antena. Letalo bramor se je na trgu izkazalo kot eno najboljših v kategoriji malih brezpilotnih letal. V zraku lahko ostane do tri ure in leti 150 kilometrov daleč. Na platformi bramor imamo trenutno razvitih pet sistemov: gEO, C4EYE, rTK, gAS in aGRO. V kratkem se bo tej družini pridružil še nov sistem gHY s hiperspektralnim senzorjem,” pojasni Kravos.

Prvi je bil bramor gEO, ki ima v nosu digitalni fotoaparat. Uporablja se predvsem za mapiranje ali izdelavo ortofoto posnetkov površin, ki so jih do pred kratkim izdelovali le s posnetki iz letal, katerih ura letenja pa je neprimerljivo dražja. Potem je prišel C4EYE, opremljen s termo in dnevno kamero. Uporablja se ga za izvajanje nadzora v civilne in vojaške namene. Sistem rTK, opremljen z napravo, ki se poveže s satelitom, je namenjen geodeziji in izdelavi 3D modelov. Bramor gAS je plod skupnega razvoja s kupcem iz Kanade, Univerzo iz Calgaryja in proizvajalcem detektorjev plinov Boreal.

“Bramor gAS predstavlja pomemben razvojni mejnik pri detektiranju uhajanja plina iz plinovodov. Do zdaj se je to izvajalo s helikopterji, ki imajo pod trup nameščen 45 kilogramov težak senzor. Z interdisciplinarno razvojno ekipo smo uspeli razviti in na naše letalo vgraditi laserski senzor z napravo, ki tehta borih 600 gramov. Z nadaljnjim razvojem načrtujemo njeno težo zmanjšati na 100 gramov. Naš sistem je 150 metrov nad plinovodom detektiral 25 ppm metana,” se pohvali Kravos.

Najnovejši brezpilotni sistem družbe C-Astral je aGRO, ki so ga prvič predstavili na največjem svetovnem kmetijskem sejmu Agritechnica 2015 v Hannovru. Namenjen je naprednemu kmetovanju, kar pomeni racionalnejšo rabo umetnih gnojil in pesticidov v kmetijstvu. S tem se izboljšuje ekonomija kmetovanja in zmanjšuje obremenjevanje okolja.

“Z novim projektom se podajamo tudi na področje zavarovalništva. V Argentini so ogromna območja s polji koruze in soje, kjer pride med decembrom in januarjem do toče velikih razsežnosti. Zavarovalnice lahko pošljejo na ta območja tri neodvisne cenilce, ki prinesejo različne ocene škode. Te med seboj odstopajo tudi za 20 odstotkov. Že en odstotek pomeni na takih površinah ogromno denarja v škodo zavarovalnice ali zavarovanca,” pove Kravos in doda, da se dogovarjajo o tem, da bi po toči preleteli polja. Za ta projekt so se povezali tudi z Univerzo v Beljaku, da bi skupaj razvili algoritem, s katerim bi lahko škodo res natančno določili.

Področja uporabe brezpilotnih sistemov se torej hitro širijo. Odvisna pa so predvsem od razvoja senzorjev, ki jih vgrajujejo v te sisteme.

“Širjenje uporabe ustvarja povpraševanje in temu primerno tudi konkurenco. Povpraševanje in konkurenca pa sta gonilo razvoja. Gre za segment, ki vabi nova in nova podjetja, tako da je konkurenca vsak dan hujša in je treba širiti asortiman,” še pove Kravos in navrže, da pripravljajo tudi v C-Astralu nov, manjši letalnik atlas z razponom kril 1,4 metra, ki ga bo mogoče v zrak pognati iz roke. Prototip že imajo. Atlas naj bi bil na trgu prihodnje leto. Ker bo cenejši, bo na voljo tudi za manjše projekte.

Cene obstoječih C-Astralovih brezpilotnih sistemov so sicer odvisne od vgrajene senzorike oziroma od zahtev kupcev. “Cena osnovnega modela za civilne namene se giblje v rangu avtomobila višjega srednjega razreda,” pove Kravos in doda, da je cena vedno poslovna skrivnost med ponudnikom in kupcem.

Naši vojaki bodo na misijah bolj varni

“Trenutno ustvarimo 70 do 75 odstotkov prometa v 'government' oziroma vladnem segmentu. Tudi prodajne kanale imamo ločene na civilni in vladni kanal. Pristopi prodaje so med obema popolnoma različni,” pojasni Kravos in doda, da na vseh celinah danes leti več kot 150 C-Astralovih brezpilotnih sistemov, njihovo število pa se vsak mesec povečuje. Oktobra so z ministrstvom za obrambo podpisali pogodbo za dobavo štirih brezpilotnih kompletov. Vsak je sestavljen iz treh brezpilotnih sistemov. Za prvi komplet, ki je že v proizvodnem procesu in naj bi bil nared do konca februarja, bodo v ajdovski družbi prejeli dobrih 300.000 evrov. V to ceno so všteti tudi rezervni deli in šolanje.

“To so naprave, ki pomagajo varovati življenja vojakov na terenu, kar se je izkazalo tudi z uporabo naših sistemov med operacijami italijanske vojske v Afganistanu.”

“Naročilo je bilo izpeljano z javnim razpisom. Na koncu smo bili najcenejši in edini od štirih ponudnikov, ki smo na terenu opravili vse zahtevane naloge. Zadovoljni smo, ker bodo slovenski vojaki z našo opremo na misijah po svetu bolj varni,” pojasni Kravos, ki je prepričan, da bo slovenska vojska te sisteme uporabila tudi ob morebitnih naravnih in elementarnih nesrečah. Preostale tri komplete bodo vojski dobavili v prihodnjih treh letih. Vsako leto enega. “To so naprave, ki pomagajo varovati življenja vojakov na terenu, kar se je izkazalo tudi z uporabo naših sistemov med operacijami italijanske vojske v Afganistanu. Sistemi so tako dovršeni in natančni, da je mogoče pri primerjanju dveh posnetkov iz različnih časovnih obdobij prepoznati odtis pnevmatike vozila na tleh. Govorimo o natančnosti enega do dveh centimetrov. O tem, kaj vse lahko vojska na terenu s tako natančnimi podatki ugotavlja, najbrž ni potrebno ugibati,” še pove in omeni, da je mogoče z brezpilotniki tudi ponoči opazovati premike sovražnika na terenu in podobno.

“Vojak mora jesti, mora počivati, priti nazaj v bazo, ti sistemi pa so lahko več časa v funkciji,” še pojasni Kravos in doda, da obstajajo tudi brezpilotni sistemi, namenjeni onemogočanju žive sile, s katerimi pa se v C-Astralu ne nameravajo ukvarjati.

Pred kratkim so se fantje iz podjetja vrnili iz Indonezije, kjer so šolali predstavnike indonezijske policije, ki je kupila pet sistemov. Z dvema so opremili tudi obalno stražo na Cipru.

“Konec januarja bomo pričeli s proizvodnjo brezpilotnih sistemov, ki bodo del opreme modrih čelad pod okriljem OZN. Gre za največji posel do zdaj. Naročenih imamo 15 brezpilotnih kompletov. V fazi pogajanj pa imamo še kar nekaj zanimivih projektov, ki bodo v letu 2016 prinašali nove izzive za vse zaposlene v podjetju,” še pove.

V podjetju je trenutno devet redno zaposlenih. Pomagajo jim štirje študenti. Kravos se je družbi pridružil letos aprila.

“Smo v procesu preoblikovanja organizacije, ki z rastjo obsega poslovanja zahteva čedalje večjo specializacijo med kadri. Ko sem prišel sem, je bila družba tipično malo start up podjetje, v katerem so vsi delali vse. Moja ključna naloga je preobrat start upa v procesno organizirano podjetje,” še pojasni direktor in doda, da je, dokler so naredili eno letalo v mesecu ali dveh, še šlo, zdaj, ko letalnik izdelajo že v enem tednu, pa so nujni drugačni principi delovanja.

Posel cveti, področja uporabe se širijo

V letu 2015 bodo v družbi več kot podvojili prodajne številke iz leta 2014, ko je podjetje prvič preseglo milijon evrov prodaje. Letos tako pričakujejo več kot dva milijona evrov realizacije, skoraj v celoti v tujini, saj so poleti prodali prvi sistem v Sloveniji. Kupila ga je ajdovska občina, za detekcijo požarov.

“Z rastjo obsega proizvodnje in prodaje se povečujejo tudi potrebe po kadrih. Podjetje bo v skladu s strateškim planom v naslednjih petih letih število zaposlenih povečalo na 35 do 40,” razkrije Kravos in doda, da že razmišljajo tudi o selitvi v nove, večje prostore, kar naj bi izvedli konec prihodnjega leta. Ostajajo pa na Ajdovskem.

Nenazadnje se ime C-Astral navezuje tudi na rimsko ime za Ajdovščino - Castra. Na domačem trgu nimajo konkurence. Pojavljajo se sicer kvadrokopterji, ki pa z brezpilotnimi letali niso primerljivi, saj ostanejo v zraku manj časa. C-astralov brezpilotnik lahko v zraku izklopi motor in tudi jadra.

Vse faze leta so sicer nadzorovane prek avtopilota na podlagi predhodnih nastavitev.

“Tudi pristanek je nastavljen že pred poletom. Naš letalnik pristane s padalom, vgrajenim v trup. Avtopilot pred pristankom upošteva tudi moč in smer vetra, pristane pa na načrtovanem 30 krat 30 metrov velikem območju. Nimamo podatka, da bi katera od naših strank letalo izgubila,” še pove Kravos. Letenje z brezpilotnimi letali in kvadrokopterji je z zakonskega vidika še precej neurejeno, a se na nivoju EU in Slovenije pripravlja zakonodaja, ki bo to področje uredila.

“Naš letalnik pristane s padalom, vgrajenim v trup. Avtopilot pred pristankom upošteva tudi moč in smer vetra. Nimamo podatka, da bi katera od naših strank letalo izgubila.”

Področij, na katerih so brezpilotni sistemi uporabni, je vse več, kar družbi C-Astral odpira možnosti nadaljnjega razvoja, pri katerem računajo tudi na sodelovanje z drugimi visokotehnološkimi slovenskimi podjetji. Že danes so aktivni tudi na področju varnosti, ocenjevanja škode, nadziranja krivolova, geologije, civilne zaščite in podobno. Projekti postajajo čedalje bolj zanimivi, a tudi tehnično vse bolj zahtevni.

Povpraševanja slovenskih uporabnikov po njihovih sistemih zaradi majhnosti trga, pa tudi zaradi majhne površine države, ni veliko, Kravos pa kot lep primer, kjer bi lahko bili koristni, omeni gradnjo avtocestnega križa, ki se je žal že končala.

“Ocenjujem, da je pri trasiranju hitre ceste od Vipave do Nanosa kakšnih dvajset geodetov več kot mesec dni delalo na terenu. Naš brezpilotnik bi celotno območje preletel v pol ure. V 24 urah bi procesirali podatke in potencialnemu naročniku prinesli 3D model,” strne prednosti brezpilotnih letal.

Kot zanimivost omeni še napade ujed na brezpilotnike. Bramorja je med preletavanjem območja največjega rudnika bakra na svetu v Čilu napadel kondor, avstralski kupci njihovih sistemov pa so zabeležili že nekaj napadov orlov.

A glede na to, kaj vse so sposobni razviti, bodo v C-Astralu, če bo to res potrebno, zagotovo pogruntali tudi, kako pernate napadalce nenasilno odvrniti od nasilnih bližnjih srečanj.

NACE NOVAK

---