Otrok jezike razloči, še preden jih začne govoriti

Na Centru za kognitivne znanosti jezika Univerze v Novi Gorici so prejšnji teden odprli svetovalno-promocijski center Večjezičnost velja. To je tudi edina slovenska podružnica centra Bilingualism Matters, ustanovljenega leta 2008 v Edinburgu na Škotskem. Ob tej priložnosti je Antonella Sorace, ustanoviteljica te mednarodne mreže, v Kulturnem domu v Gorici predavala o dvojezičnosti kot naložbi za družino in družbo.

Dvojezičnost je bistvena tudi zaradi prenosa znanja jezika iz ene generacije v drugo, kar  je ključno za obstanek zlasti manjšinskih jezikov. Foto: Maksimiljana Ipavec
Dvojezičnost je bistvena tudi zaradi prenosa znanja jezika iz ene generacije v drugo, kar je ključno za obstanek zlasti manjšinskih jezikov. Foto: Maksimiljana Ipavec

Raziskovalka in profesorica Antonella Sorace je po rodu Sardinka, na Škotskem pa živi že več kot 25 let. Je koordinatorka vseh 17 enot škotskega centra za večjezičnost Bilingualism Matters, ki delujejo v osmih državah.

Za nova odkritja o večjezičnosti

Petletni projekt bo na najzahodnejši slovanski univerzi, Univerzi v Novi Gorici, združeval družine, pedagoge in druge, ki jih zanimata vzgoja dvo- ali večjezičnih otrok ter življenje odraslih z več kot enim jezikom. Ponujali bodo svetovanja ter organizirali javne dogodke, da bi razširili informacije in nova odkritja o večjezičnosti, ki temeljijo na znanstvenih odkritjih.

Center Večjezičnost velja so oblikovali v okviru evropskega znanstveno-raziskovalnega projekta AThEME (Advancing the European Multilingual Experience), v katerem novogoriška univerza sodeluje kot partner. Projekt se ukvarja z raziskovanjem kognitivnih in jezikovnih vidikov dvo- in večjezičnosti ter skuša tako nuditi pomoč pri oceni evropske politike na področjih, kot sta izobraževanje in zdravstvo. Projekt, vreden 430.000 evrov, si obenem za cilj postavlja tudi seznanjanje ljudi s prednostmi dvo- in večjezičnosti, novogoriška univerza pa bo zanj prejela 330.000 evrov.

Jeziki kot naložba, bogastvo, privilegij

Prvega v nizu tovrstnih dogodkov so v sodelovanju s Slovenskim izobraževalnim konzorcijem (Slov. I. K.) iz Gorice priredili v Kulturnem domu v Gorici. Na predavanju Dvojezičnost: naložba za družino in družbo je Antonella Sorace slovenskemu in italijanskemu občinstvu razkrila marsikatero zanimivo odkritje na temo dvo- ali večjezičnosti.

“Dvojezičnost je veliko več kot le dva jezika. Ljudje premalo vedo o dvojezičnosti, zato se mora odnos do nje spremeniti, obenem pa moramo dvigniti zavest o tem,” pravi profesorica, ki je v dvojezičnem okolju odraščala že na rodni Sardiniji, ko je bila obkrožena z italijanskim in sardinskim jezikom. “Dolgo je med ljudmi veljalo, da dvojezičnost ne prinaša ničesar dobrega, ampak da otrok zna oba jezika slabše, površinsko in nobenega popolno. Opravili smo raziskave med otroki in odraslimi ter skušali ugotoviti, kaj se dogaja v možganih ljudi, ki znajo dva jezika,” je v Gorici začela svoje pripovedovanje. “Dvojezičnost niti ne pomeni, da nekdo popolnoma obvlada dva jezika. Definicija tega termina pravi, da oseba (po)zna dva ali več jezikov in ju oziroma jih pravilno uporablja. Znati manjšinske jezike pa predstavlja bogastvo in dodaten privilegij.”

Predsodki brez znanstvene podlage

Na svetu je približno 6700 jezikov, ki se jih lahko (na)učimo kot otroci ali odrasli. “Če oseba raste z dvema jezikoma, hkrati spoznava tudi dve različni kulturi in tako postane 'dvokulturna'.” Prednosti tega pojava so tudi na spoznavnem, praktičnem in socialnem področju.

“O dvojezičnih otrocih so mnogi trdili, da so zmedeni in ne znajo dobro govoriti nobenega od jezikov. Obenem naj bi dvojezičnost povzročala zaostajanje spoznavnega razvoja in ogrožala uspešnost v šoli. Poleg tega pa smo večkrat lahko slišali, da je uporabna samo tedaj, če sta jezika, ki ju oseba zna, uporabna, razširjena,” niza predsodke. “Vse te trditve so med nami obstajale brez neke globlje znanstvene podlage.”

“Patate crunciose”

Antonella Sorace je s sodelavci na Univerzi v Edinburgu izpeljala številne projekte in raziskave, ki so se sklenili z zanimivimi ugotovitvami. “Že zelo majhni otroci znajo razločiti dva jezika, tudi če sta si zelo podobna, kot na primer španski in katalonski. To rahločutnost do jezikov razvijejo v zadnjih mesecih materine nosečnosti. Otrok tako jezike razloči, še preden jih začne govoriti,” je bila ilustrativna. Ugotovili so tudi, da otroci jezike zamenjujejo manj, kakor bi pričakovali, a včasih to počnejo za zabavo, namerno. “Temu pravimo kreativni neologizem.“ Kot primer je raziskovalka navedla novotvorjenko svojih otrok, ki so iznašli besedo “patate crunciose”, kar bi pomenilo hrustljav krompir, pridevnik pa je tvorjenka iz italijanskega in angleškega jezika. “To ni znak slabega znanja, zmede ali zamenjave besed, ampak kaže sposobnost govorca,” je opozorila.

Profesorica Sorace je v svojem predavanju nato nanizala prednosti dvojezičnih otrok in poudarila, da imajo v možganih dva jezikovna sistema in nezavedno zaznavajo funkcijo jezika. “Dvojezični otroci lažje usvajajo druge nove jezike in bolje razumejo strukturo jezika, ki jih obkroža. Tudi opismenjevanje je v takšnih primerih lažje in učinkovitejše,” dodaja. Veliko dvojezičnih otrok se prej nauči brati. Jezik izberejo glede na osebo, s katero govorijo. “Pri dvojezičnih osebah sta oba jezika vedno aktivna, ampak morajo ignorirati prvi jezik, če za govor izberejo drugega. Tudi jaz moram v času predavanj v angleščini nenehno v ozadje potiskati italijanščino.”

Enakovreden odnos do obeh jezikov je ključen

Dvojezični otroci niso pametnejši od enojezičnih, ampak so marsikdaj v prednosti. “Teh prednosti ne moremo avtomatično preverjati, saj so odvisni od vnosa podatkov, znanja, od odnosa do dvojezičnosti ...” Profesorica je tako poudarila, da mora biti odnos do obeh jezikov, ki jih otrok zna, enak, zato ni priporočljivo enega jezika favorizirati, drugega pa posledično poriniti v manjvreden položaj. “Otrok mora oba jezika enakovredno spoštovati.” Tudi vnos novih podatkov mora biti v obeh jezikih enakovreden. “To zahteva doslednost in obvezo v družini. Pomembno je tudi, da sta oba jezika cenjena v družbi in znotraj družine.

Dvojezičnost ima pozitiven vpliv tudi na starostnike, saj zavira upad spoznavnega procesa v tretjem življenjskem obdobju. “Dvojezičnost je samo eden od mehanizmov, s katerim lahko preprečimo zgodnje pojavljanje demence, Parkinsonove bolezni ...”

Za preživetje manjšinskih jezikov

Predavateljica je ob koncu orisala tudi položaj učenja drugih jezikov v anglosaksonskem svetu, v katerem živi že več kot dve desetletji. “Tu ni iniciativ za učenje tujih jezikov, saj jih rešuje dejstvo, da njihov materni jezik velja za 'linguo franco' in da posledično veliko svetovnih govorcev zna njihov jezik, torej bodo razumljeni po vsem svetu,” priznava. “Dvojezičnost je bistvena tudi zaradi prenosa znanja jezika iz ene generacije v drugo. To je ključno za obstanek zlasti manjšinskih jezikov,” je v Gorici sklenila svoj pogled na dvojezičnost, pri čemer je ves čas, ob uporabi tega izraza, v mislih imela tudi večjezičnost, ki je dandanes dejansko stanje mnogih Evropejcev.

ANA CUKIJATI


Najbolj brano