Nizke cene ubijajo kmete

V začetku septembra so francoski kmetje s traktorji zavzeli pariške ulice. Razlog: opozorilo sodržavljanom na dejstvo, da se zaradi nizkih cen kmetijskih pridelkov s kmetijstvom ni več mogoče preživljati. Traktorjev na ulicah slovenske prestolnice in ostalih večjih slovenskih mest jutri najbrž ne bo. Bodo pa domači kmetje, ki bodo svoje sodržavljane opominjali na dejstvo, da tudi slovenski kmet zaradi nizkih odkupnih cen pridelkov in vrste drugih anomalij v domačem kmetijstvu ne more več preživeti.

Ko so lani uvedli prepoved izvoza kmetijskih pridelkov v Rusijo, je posledice najbolj občutila Poljska. Ker je država Rusom na leto prodala več kot pol svojih jabolk, se je na trgovskih policah in vse povsod po državi kar naenkrat dobesedno valjalo na tone jabolk, s katerimi Poljaki niso natančno vedeli, kaj početi. Do sodobne bostonske čajanke sicer ni prišlo, kmetje so domačine bolj prepričevali, naj pojedo več jabolk. V znani protirusko nastrojeni poljski maniri celo prek spletnih omrežij s kampanjami, kot je bila, denimo “Jej jabolka, da boš ujezil Putina”. Da bi Poljaki v tem času pojedli kaj bistveno več jabolk, sicer ni bilo opaziti. Konkretneje so bile vidne ekonomske posledice, ki jih je prinesel embargo. Poljski kmetje so samo zaradi jabolk izgubili prek pol milijarde evrov.

Shod slovenskih kmetov bo jutri ob 10. uri v osmih slovenskih mestih: Celju, Kranju, Ljubljani, Mariboru, Murski Soboti, Novi Gorici, Novemu mestu in na Ptuju.

Padec cen pridelkov

Slovenska statistika medtem kaže, da zaradi takšnih dejavnikov vse bolj izgubljajo tudi slovenski kmetje. S tem, da jih je v Sloveniji najbolj udaril drastičen padec cen kmetijskih pridelkov. Te so se v prvih štirih mesecih letošnjega leta sesedle za dobrih devet odstotkov. V naslednjih štirih mesecih pa so se cene znižale še za dobrih pet odstotkov.

Da padanje cen kmetijskih pridelkov, pa tudi drugi dejavniki, med katere sodijo vplivi globalizacije, ukinitev mlečnih kvot v EU in ruski embargo, slabo vplivajo na dohodkovni položaj slovenskih kmetov, so ugotovili tudi v Kmetijsko gospodarski zbornici (KGZ) Slovenije. Zato jutri pripravljajo shod kmetov na ulicah večjih slovenskih mest, s katerim se zavzemajo za pošteno in pravično plačilo slovenskim kmetom. “V Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije ugotavljamo, da se dohodkovni položaj slovenskih kmetov poslabšuje. Znano je, da je pogajalska moč slovenskih kmetov pri doseganju poštenih razmerij v verigi preskrbe s hrano šibka, zaradi česar je dolgoročni razvoj kmetijstva upočasnjen, kar negativno vpliva tudi na s kmetijstvom povezane dejavnosti, razvoj podeželja in družbo kot celoto,” menijo v KGZS. Na shodu bodo opozarjali na vse večje težave v kmetijstvu in na posledice, ki jih imajo te na gospodarstvo, razvoj podeželja in celotno družbo. “Slovensko javnost želimo opozoriti, da prenizke odkupne cene kmetijskih pridelkov in izdelkov ne zagotavljajo preživetja. To bo negativno vplivalo tako na kmetijstvo kot na življenje državljanov,” poudarjajo v KGZS.

Da so razmere v kmetijstvu težke, opozarja tudi predsednik sindikata slovenskih kmetov Anton Medved. Pravi, da je stanje v kmetijstvu slabo. V prvi vrsti pri odkupnih cenah pridelkov. “Naj začnemo z mlekom in prašičjim mesom, kjer odkupna cena pada, in nadaljujemo s ceno govejega mesa, ki ne dosega stroškov proizvodnje. Prav tako ne slovensko sadje. Če pogledamo vinogradnike - ti so zelo uspešni v svetovnem merilu in dosegajo priznanja, doma pa panoga usiha. Tudi pri slovenskem lesu in gospodarjenju z gozdovi je katastrofa. Les se izvaža v Italijo, saj doma ni več predelovalne industrije. Tudi zelenjadarstvu gre slabo, zelenjava dosega nizke cene, ki padajo, iz tujine prihajajo še cenejši izdelki,” poudarja Medved.

Pravično plačilo

Poleg tega smo v tuje roke prodali slovensko predelovalno industrijo, od Ljubljanskih mlekarn do Žita in Fructala. “Tako je na slovenskih trgovskih policah vse manj slovenskih proizvodov. V državo pa se uvaža tuje izdelke, kar je slabo tako za slovenskega kmeta kot za slovenskega potrošnika. Na to že dlje časa opozarjamo, a brez vidnejšega učinka,” opominja Medved.

Da gre kmetom predvsem za pošteno plačilo za opravljeno delo, poudarja tudi predsednica upravnega odbora Kmetijske zadruge Agraria iz Kopra Jožica Bolčič. “Podpiramo pošteno in pravično plačilo kmetom, ker vemo, da bodo kmetije lahko živele in vlagale v nadaljnji razvoj le, če bodo kmetje plačani, kot je treba. V sedanjih razmerah namreč razvoj kljub subvencijam ni mogoč,” pove Bolčičeva.

V zadrugi, kjer je najbolj bistven odkup sadja in zelenjave, so prav tako opazili, da je med največjimi težavami kmetov padanje cen pridelkov. “Te so se spuščale že lani, a ne tako izrazito kot letos. V zadrugi sicer pridelke naših kmetov rešujemo skozi naše lastne trgovine, tako da takšnega udara ni bilo čutiti,” je pojasnila Bolčičeva.

A težave v kmetijstvu ne izvirajo zgolj iz padanja cen. K temu, pravi Bolčičeva, pripomorejo tudi težave v kmetijski zakonodaji na področju kmetijskih zemljišč, namakanja. “Sedaj smo ovirani, ne dobimo soglasij, dokumentacije, če želimo vlagati v rastlinjake, namakati. Gre predvsem za nerešene odnose med skladom kmetijskih zemljišč in občinami. Tega je pri nas ogromno.”

Majhnost trga

Nekoliko drugače razmere v slovenskem kmetijstvu sicer vidi agrarni ekonomist Aleš Kuhar, ki pravi, da se v domačem kmetijstvu v povprečju v zadnjem desetletju ne dogaja veliko. “Večino kmetov še vedno predstavljajo parcialni subjekti na podeželju, na katere dogajanje v kmetijstvu ne vpliva veliko, ker pridelujejo večinoma za domačo rabo. Ta slika zamegljuje realen pogled na kmetijstvo, kot da se nič ne dogaja, da so spremembe zelo počasne. Če pa pogledamo 20 odstotkov kmetov, ki se s kmetijstvom ukvarjajo profesionalno, pa je dogajanja kar precej. V nekaterih panogah imamo pozitivne premike, denimo v prireji mleka ali vinogradništvu in v prireji mesa. Z izjemo prašičereje, kjer so zelo slabe razmere zaradi zaostrenih razmer na globalni ravni. Ker nam torej povprečna slika ne kaže velikih sprememb, pa se v špici dejavnosti dogajajo premiki v obe smeri,” meni Kuhar.

Prepričan je tudi, da zunanje okoliščine na slovenskega kmeta ne vplivajo tako zelo, ker je bolj odvisen od proračunskih transferjev, skratka, subvencij. “Na večino kmetov, ki ne proizvajajo stvari za trg, nimajo zunanji dejavniki tako nikakršnega vpliva, saj proizvajajo za lastno rabo. Profesionalni kmetje pa eksistirajo zaradi subvencij in sprememba cen nanje nima tolikšnega vpliva,” ocenjuje Kuhar. Največji vpliv pa ima po njegovem mnenju na tiste kmete, ki živijo od prodaje na trgu. “Tako so najbolj pod pritiski najboljši kmetje v Sloveniji, ki pa jih je zelo malo,” je prepričan Kuhar.

Agrarni ekonomist se sicer strinja, da je treba kmetu za delo omogočiti pošteno plačilo. “Slovenija pri tem zelo izstopa. Ker smo majhen trg, prihaja do anomalij na ravni trgovine na drobno. Kot majhen trg smo zelo primeren cilj za dumpinške ali špekulativne operacije. Zelo hitro smo lahko tarča dumpinškim cenam, ki so posledica presežkov proizvodnje. Zaradi majhnosti se na slovenskem trgu zelo hitro znajde blago po zelo nizkih cenah, ki razbijajo realne odnose med členi v verigi. Ko pridejo na trg zelo nizke cene, ki so pod stroški proizvodnje, te cene razbijejo cene, ki jih prinašajo dejanski stroški. To je velika težava, ki je strukturne narave. Dopuščajo jo naši trgovci, ki pristanejo na te predatorske ponudbe,” ocenjuje Kuhar.

Druga anomalija, ki jo je zaznati v Sloveniji, je gotovo pomanjkanje hrane na eni in presežki pridelkov na drugi strani. “To se, ironično, dogaja pri tistih pridelkih, kjer imamo zelo nizko stopnjo oskrbe z domačim poreklom. Tu gre predvsem za neučinkovite odnose v verigi preskrbe s hrano. Dejstvo, da proizvedeš nekaj, česar ne moreš prodati, namreč pomeni slabo organiziranost oskrbne verige, slabih odnosov v verigi. To je problem profesionalnosti, transparentnosti in poštenosti v odnosih med proizvajalci in posredniki, po drugi strani pa posledica velikih cenovnih pritiskov,” meni Kuhar. Kar za razvito državo, kamor se prišteva Slovenija, ne pomeni nič dobrega. “Akterji v oskrbni verigi - predvsem je treba pokazati na trgovce - ne gradijo svoje pozicije na trgu z argumenti lojalnosti svojim dobaviteljem, izgradnji dodatnih značilnosti svoje ponudbe, ki se kažejo v transparentnosti prikazovanja porekla, izpostavljanju provenience svojega blaga, kar delajo trgovci v večjih državah. Tu se vse začne in konča pri ekstremno nizki ceni in je to glavni atribut konkuriranja in tekme v tem, kako nizko lahko gredo cene hrane na trgovinski polici,” poudarja Kuhar.

Pri tem seveda pozabljamo, da je poceni hrana proizvedena iz slabših surovin, po agresivnejših postopkih in je za zdravje škodljivejša, še opozarja Aleš Kuhar.

V prehranski verigi pričakujejo ustrezna razmerja cen, prav tako takojšen sprejem ukrepov za učinkovitejše zagotavljanje sledljivosti hrane do končnega potrošnika, preprečevanje rušenja slovenske pridelave z viški hrane iz tujine ter manj neustreznih praks v prehranski verigi. Obenem opozarjajo, da naravne nesreče (lanski žledolom in letošnji napad podlubnikov) otežujejo možnost dolgoročnega preživetja kmetijstva v Sloveniji. Težav pa ne rešujejo niti državni ali evropski ukrepi.

Za preživetje

In rešitve? Nanje bodo jutri opominjali slovenski kmetje. Ne le na poštena razmerja cen v verigi preskrbe s hrano. Tudi na želje, da potrošnik lahko brez dvoma izbere živila slovenskega porekla. Da se ustavi uvoz pridelkov po nizkih cenah in da se previdno ravna pri liberalizaciji kmetijskih trgov. Da je dobavitelj hrane v javne ustanove v Sloveniji slovenska agroživilska veriga. In da se na stanje v kmetijstvu učinkoviteje odzovejo tako EU kot posamezne države. “Želimo, da bi se zadeve premaknile in da bi slovenski kmet obstal. Zadnji podatki FAO kažejo, da bo treba obseg proizvodnje povečati do 70 odstotkov do leta 2050, če bomo hoteli zagotoviti hrano naraščajočemu številu prebivalstva. Šlo bo torej za preživetje, zato bo treba pobude in predloge kmetov vzeti zelo resno vzeti. Drugače ne bo šlo, saj od umetne hrane ljudje ne bodo preživeli,” opominja Bolčičeva.

TINA M. VALENČIČ

---