Niti otroci ne drezajo v osir

Merjenje moči o tem, ali je za prebivalstvo primernejši, varnejši, pravičnejši in strokovnejši novi osnutek pravilnika o organizaciji nujne medicinske pomoči v državi ali pa njena dosedanja organiziranost, ki se vsak dan, ko gre za življenja, potrjuje za dobro, se je šele začelo. Ekipa zdravstvenega ministrstva zdaj v regijah prepričuje stroko in ljudi; danes so v Izoli in Šempetru.

Obenem ministrici razkazuje mišice zdravniški sindikat Fides, ki je stavko najavil 28. maja. Mišice krepijo tudi drugi sindikati s člani preostalih v zdravstvu zaposlenih, ki terjajo standarde in normative za delo. Z njimi kot z modrim paravanom maha tudi Fides, ki hkrati zahteva še višje plače. Za nameček hiša Hospic zapira vrata, ker ni denarja, čeprav bi v njej rado dostojno odšlo nekaj tistih, ki imajo za to obliko slovesa še denar.

Na vseh ravneh torej slabi obeti. Z njimi se že od nastopa funkcije sooča zdravstvena ministrica Milojka Kolar Celarc, ki jo hkrati preganja breme nuje po zdravstveni reformi. Za piko na i zdaj to reformo od Slovenije odločno terja še Bruselj.

Sindikat zdravnikov in zobozdravnikov Fides združuje lepo število zdravništva. Nikakor pa ne vsega, saj imajo svoj sindikat Praktik.Um še zdravniki družinske medicine. Nekaj zdravnikov je, kot preostali v zdravstvu zaposleni, včlanjenih še v druge sindikate. Pa vendar Fides glasno nastopa v imenu domala vsega zdravništva in je ministrici ultimativno postavil svoje zahteve: ali podpis Fidesove izjave ali stavka. Tiste izjave namreč, v kateri piše, da ministrstvo takoj brezpogojno sprejema Fidesove, sicer več let stare standarde in normative kot edine možne za merjenje in odrejanje zdravniškega dela. Pa ne le to. Dodana je tudi zahteva, da se zdravnikom plačna osnova zviša tako, da znaša trikratnik povprečne slovenske plače. Zanimivo je, da Praktik.Um tega trikratnika ne podpira, čeprav so ti zdravniki od vseh najslabše plačani ...

Po Fidesovi zamisli naj bi ob fiksnem delu zdravniki prejemali še variabilni del plače, odvisen od posameznikove pridnosti. Vsaj glede tega tudi preprosto ljudstvo meni, da je to pravično. Tudi ljudje vedo in to v vlogi bolnikov opažajo, da so v vseh zdravstvenih ustanovah med zdravniki velike razlike. Mnogi pri delu izgorevajo, spet drugi se izmikajo, odhajajo na dolge kave in po zasebnih opravkih ...

Pogumna se zdi v času recesije in vseh vrst stisk, v času vse večje brezposelnosti, stečajev podjetij in upadanja splošnega standarda Fidesova zahteva o trikratniku zvišanja zdravniške osnovne plače. Ljudje jo dojemajo za pretirano, se že zgražajo in menijo, da je Fides tokrat pohodil mejo dostojnosti in razgalil egoistično pogoltnost. Pogoltnost koga? Vodstva Fidesa ali članstva, na katero se sklicuje? A ljudi to natančneje ne zanima. Že zato ne, ker je Fides pač prekoračil mejo splošne sprejemljivosti in dostojnosti v dimenziji sedanjosti. V času, ko vse več tistih, ki še imajo delo in prejemajo ne več niti povprečno, temveč minimalno plačo, komaj še preživi. Pa ne gre le za množico preprostih delavcev, ki, denimo, čistijo pisarne ali kopljejo jarke. Gre za vse večjo množico zaposlenih s srednješolsko in vse bolj tudi z višjo izobrazbo. Delavcev, ki upajo, da se bo njihovo podjetje obdržalo nad vodo in da bodo čez leto dni še imeli službo ...

In prav zaradi takšnih delavcev, ki ne upajo v bolniški stalež niti, ko resneje zbolijo, se zdi tudi novi pravilnik o nujni medicinski pomoči več kot nedostojen, neživljenjski in nevaren, saj namerava odtegniti to nujno in zdaj še zagotovljeno pomoč s sedanjih največ dvanajst minut za večino povsod v državi raztegniti na - zaradi papirnatega novega umotvora ponekod (v hribih, na vaseh in krajih daleč od avtocest) - celo dvajset minut in še več!

Ker je Fides s svojimi zahtevami dregnil v osir in razjaril prebivalstvo, si je s tem naredil medvedjo uslugo, saj so ljudje vse manj naklonjeni belim haljam. Tem zdaj bledita sijaj in, kar ni nepomembno, spoštovanje preprostih ljudi. Obenem je v enako velik ali v še večji osir dregnila tudi ministrica z omenjenim pravilnikom, ki ga na vso moč zagovarja in brani.

Da bo mera polna, nam medicinska in gerontološka stroka dopoveduje, da živimo vse dlje, da se družba stara in da bomo zato vse bolj bolni, saj narašča število kroničnih bolezni, hkrati pa postaja rak ena najpogostejših bolezni. Na težke kronične bolezni in na bolnike z rakom pa kot družba in država nismo pripravljeni, saj nimamo dovolj znanja in denarja. Zato Slovenija še ni uspela razrešiti vprašanja dostojne, učinkovite in vsakomur dostopne paliativne oskrbe, namenjene tistim, ki ugašajo. Slovenija o hišah hospica še ne razmišlja. Tisti edini hospic, ki je v zasebni lasti in nima koncesije - tudi po lastni krivdi ne - pa klavrno propada. Vprašanje je, ali ga bodo ob posredovanju države zares uspeli ohraniti pri življenju.

Vse to veča grenko kepo v grlu vseh, ki jih že vnaprej skrbi, kako in kje bodo dočakali svojo jesen in ali bodo lahko dostojno in dostojanstveno odšli. Ob tem trpkem premlevanju je srd nad zadnjimi dogodki, v katere sta vpletena Fides in ministrica, toliko silovitejši. Če bosta oba pri obeh osirjih, v katera zavestno drezata, še kar naprej vztrajala, se utegne bes ljudi še stopnjevati.

Že otrok pa ve, da ose drezati ni modro. JASNA ARKO

---