Neizbežne božične filmske klasike
7. Val
25. 12. 2015, 17.00
, posodobljeno: 02. 11. 2017, 03.19
Spet je tisti čas v letu, ko na televizijskih ekranih ne moremo uiti nekaterim božičnim filmskim klasikam. Kateri filmi pa so pravzaprav najbolj zaznamovali božični čas? Spodaj sledi izbor top 5 klasik.
Gremlini so otroci Joeja Danteja.
Sindikalne zabave v velikih podjetjih so mnogokrat povezane z zakonskimi težavami. Da se bo moral spopasti s tako velikimi težavami na božični zabavi v ženinem podjetju, pa si newyorški policist John McClane - igra ga vedno pokončni Bruce Willis -, ni pričakoval. V poslopje Nakatomi Plaza v losangeleškem poslovnem središču namreč vdrejo nemški teroristi pod poveljstvom terorista Hansa Gruberja in zajamejo vse zaposlene za talce. Ja, konec osemdesetih let so bile ZDA še zaveznice islamskih skrajnežev v boju proti sovražni Sovjetski zvezi v Afganistanu, zato so bili takrat teroristi bolj usmerjeni v pravičnejšo porazdelitev kapitala in borci proti kapitalističnemu pohlepu, ergo ameriškemu načinu življenja. Prav to pretvezo želi izkoristiti tudi Gruber, čeprav se izkaže, da so njegovi nameni veliko bolj kapitalistično usmerjeni in težki kar 640 milijonov ameriških dolarjev. Seveda pa pri izvedbi svojih nečednih namenov niso računali na McClanea. Manj znano pri filmu Umri pokončno je, da gre za adaptacijo romana Rodericka Thorpa z naslovom Nothing Last Forever, ki pa je nadaljevanje romana The Detective, po katerem je bil leta 1968 posnet istoimenski film s Frankom Sinatro v glavni vlogi. Fox je moral po pogodbi glavno vlogo v filmu zato ponuditi najprej Sinatri, vendar jo je ta zavrnil. Druga izbira je bil junak akcionad osemdesetih let Arnold Schwarzenegger, ki pa jo je prav tako zavrnil. Vloga je tako pripadla Bruceu Willisu, ki je postal tudi zaščitni obraz franšize in zahvaljujoč temu filmu tudi akcijski junak naslednjega desetletja.
Kolo sreče (Trading Places, 1983)
Morda vam naslov Trading places ne pove prav veliko, ampak če ste srednjih let in je vašo mladost krojila italijanska TV-mreža Mediaset, zagotovo niste mogli uiti temu filmu, ki ga je vsako leto v predbožičnem času predvajal televizijski program Italia Uno. Italijanski naslov je bil namreč Una poltrona per due (slovenski naslov je Kolo sreče). Film je v današnjih postkriznih dneh, ko so se izkristalizirale vse nečednosti turbokapitalističnega bančno-borznega sektorja, še kako aktualen. Sledimo namreč dogodivščinam malega prevarantskega klošarja Billya Raya Valentina (igra ga Eddie Murphy, ki je bil takrat v najboljši formi), kateremu enodolarska stava, sklenjena med pohlepnima borznima mogotcema, obrne življenje na glavo. Ne samo njemu, temveč tudi uspešnemu in snobovskemu borznemu posredniku Louisu Winthorpeu III (igra ga nič kaj slabši Dan Aykroyd). Vlogi obeh glavnih protagonistov se namreč zamenjata, vključno z njuno srečo in obupom. Kolo sreče je skratka kultna komedija osemdesetih let, ki govori o tem, kako božični čudeži ne počivajo niti v samem centru moči kapitalističnega sveta, Wall Streetu.
Gremlini (Gremlins, 1984)
Še en kultni film iz zlatih osemdesetih let minulega stoletja. Gre za mladinsko božično “grozljivko” s posebno živalico Gizmom v glavni vlogi. Gizma je kupil Billyjev oče v starinarnici v kitajski četrti kot božično darilo sinu. Prijazni stvor pa ima tudi temne plati, zato je striktno upoštevanje navodil bistvenega pomena za varnost ožje in širše Billyjeve okolice in za (ne)skaljeno božično vzdušje. Gizmo, pripadnik vrste mogwai, ne sme nikoli priti v stik z vodo in, še pomembneje, nikoli, ampak res nikoli, ne sme uživati hrane po polnoči. Z vodo se namreč razmnoži, s hrano pa postane zlobni gremlin. Težava pa nastane, ko sta prekršeni obe pravili, kar Billy izkusi na lastni koži. Razigrani in zlonamerni gremlini pod vodstvom Gizmovega nemezisa Stripeja začnejo svojo rušilno ekskurzijo po idiličnem, predbožičnem Kingston Fallsu in prav na Billya, njegovo punco Kate ter Gizma pade glavna odgovornost, da rešijo božični večer. Gremlini so otroci Joea Danteja, ki je zrasel s stripi in zgodbami o pošastih in je svoje prve korake v svetu filma naredil kot vajenec kralja ameriške filmske B-produkcije Rogerja Cormana. Danes uživa status kultnega ameriškega režiserja, ki se je v filmsko zgodovino zapisal kot nizkoproračunski odgovor finančno veliko bolj obdarjenemu Stevenu Spielbergu. Ko je Spielberg leta 1975 zaslovel z Žrelom, je tri leta zatem Dante “udaril” s Piranjami. Če je Dante opozoril nase s Piranjami, pa so ga gremlini popeljali med filmske zvezde. Letos so se pojavile vse glasnejše govorice o snemanju še enega nadaljevanja Gremlinov. A Dante nad reciklažami ni navdušen (opekel se je tudi pri režiji Gremlinov 2), za režijo pa naj bi poprijel Steven Spielberg.
Če se malce pomudimo pri novejših božično romantičnih komedijah, se na televizijskih ekranih v prazničnem času težko izognemu britanskemu filmskemu mozaiku Pravzaprav ljubezenRicharda Curtisa, ki je zaslovel s svojimi scenariji za nekaj najbolj pocukranih britanskih romantičnih komedij zadnjih let, kot so na primer Notting Hill, Dnevnik Bridget Jones, Štiri poroke in pogreb. Zanimivo je, da je ta film naletel na velik uspeh v Evropi in še posebej v Veliki Britaniji, onkraj luže, v ZDA pa so filmski kritiki Pravzaprav ljubezen raztrgali, občutno manjši je bil tudi izkupiček od prodaje vstopnic. Pravzaprav ljubezen je sprva zelo simpatična štorija o trku različnih značajev z vrsto britanskih igralskih težkokategornikov, kot so Colin Firth, Liam Neeson in Hugh Grant, ki pa proti koncu preide v “visokoinzulinske” vode. Veliko bolje (v inzulinskem smislu predvsem) je zelo podoben filmski recept prepletajočih se zgodb izpeljal Mitja Okorn s svojo različico Pravzaprav ljubezni Pisma Sv. Nikolaju, ki je na Poljskem, kjer so film tudi snemali, postal nesporni hit. Z veliko odobravanja je ta film sprejelo tudi slovensko občinstvo. Okorn, ki ni nikoli zanikal nespornega vpliva filma Pravzaprav ljubezen, je v mozaik zgodb vpletel radijskega voditelja, ki uspe ženski spol očarati samo prek radijskih valov, policaja pogajalca, ki se je popolnoma predal svojem delu in zapostavil svojo družino, tu pa so še nepogrešljivi lomilec ženskih src, ledeno hladna lastnica radijske postaje in njena noseča sestra samohranilka, poljski japi, ki na božično družinsko večerjo ni še nikoli pripeljal svoje boljše polovice, in nenazadnje še trije hudomušni otroci, ki imajo pomembno vlogo pri krojenju končnega, kakopak srečnega razpleta. Okorn je naredil polnokrvno božično romantično komedijo, ki ljubiteljev tega žanra ne bo razočarala.
BILJANA PAVLOVIĆ