Med nevednostjo in resničnimi skrbmi

Sovražni govor, veliko neosnovanega strahu, luknje v informacijah, serijske zlorabe medijskega prostora in vsesplošno pomanjkanje kakovostnih in poglobljenih informacij, ki omogočajo trezen razmislek. Pa tudi nekritična naivnost in odlašanje pri soočanju z zgodovinskim dogajanjem. To so v slovenski družbi običajne poteze odziva na aktualne dogodke, povezane z begunci. Razprava pod naslovom Begunci med nami polemiko z anonimnih družabnih omrežij in forumov prinaša v odprto areno.

Nova Gorica je mesto priseljencev in to iz več razlogov. Le nekaj metrov od današnjega mestnega središča je pred stotimi leti divjala prva svetovna vojna, ki je v vojno begunstvo pahnila na tisoče domačinov. Prebivalci okoliških vasi so stoletja množično odhajali v Trst, kasneje v severno in južno Ameriko ter Egipt. Po vojni so skozi najbolj odprto slovensko mejo na zahod potovali ambiciozni posamezniki, ki v nastajajočem sistemu niso videli prihodnosti in priložnosti. In priseljenci od blizu in daleč so naselili novozgrajeno središče pokrajine, ki jo je vojna odtrgala od svojih zgodovinskih centrov.

Manjka nam distanca

Zdi se torej idealno prizorišče za razmislek o selitvah, ki pretresajo Evropo. Ampak ali zgodovinska izkušnja izseljenstva lahko pomaga razumeti sodobne migracije? “Včasih se zdi, da smo izgubili stik s svojo lastno preteklostjo,” odgovarja Aleksej Kalc, raziskovalec na Inštitutu za izseljenstvo in migracije ZRC SAZU, Tržačan po rodu ter poznavalec zgodovine človeških selitev. Vsako zgodovinsko dogajanje ima sicer svoje posebnosti, razmišlja Kalc in preveč preproste primerjave niso mogoče, a selitve in mešanja, tako kulturna kot genetska, so sila, ki je oblikovala človeško civilizacijo. Današnjega begunskega vala ne moremo razumeti zunaj širšega sociološkega in družbenega konteksta. In jih na splošno težko razumemo, ugotavlja še en raziskovalec migracij na ZRC SAZU ter predavatelj na univerzi v Novi gorici Jure Gombač. Priznava, da bo na prvo vprašanje jutrišnje razprave, ki se glasi, kaj se pravzaprav sploh dogaja, težko odgovoriti. “Imamo znanstvena orodja, s katerimi razumemo in analiziramo selitve preteklosti. A analiza zahteva distanco, ki je sredi dogajanje ni moč vzpostaviti,” pravi Gombač in prav zato vrača misel k temeljnim načelom človekovih pravic. V Novo Gorico v soboto prihaja naravnost iz Dobove, kjer dela kot humanitarni prostovoljec, ko mu čas in obveznosti to dopuščajo.

Javno razpravo Begunci med nami prirejata Kulturni dom Nova Gorica v okviru cikla Potohodci in Primorske novice v sodelovanju z več partnerji. Jutri ob 17. uri se bodo na odru male dvorane znanstveniki, poznavalci, aktivisti in prostovoljci soočili z vprašanji in izzivi občinstva. Brezplačne vstopnice so na voljo na blagajni Kulturnega doma.

Daleč, a pred vrati

Načelo bližine in oddaljenosti, prostorske in časovne, je pri begunski problematiki nekoliko odpovedalo. Zdi se, da je izginil zgodovinski spomin, pa tudi, da se je uveljavilo načelo odrivanja dogajanja čim dlje od meja lastnega dvorišča. Pred leti se nam je tako zdela daleč Lampedusa, lani se nam je zdel daleč Lezbos, pred nekaj meseci smo zamahovali z roko nad Makedonijo, Srbijo in Madžarsko. Danes ravnamo, kot bi bile Brežice na drugem koncu sveta.

“Naivno je razmišljanje, da so vojna žarišča v varni oddaljenosti od naših domov. Skupaj z migranti vseh vrst se nas že dotikajo, nihče pa ne more predvideti, kako se bo globalno neravnovesje odražalo tudi v Evropi. Čez mejo imajo s priseljenci že kar nekajletne izkušnje, dobre in slabe. To je le nekaj sto, tisoč metrov od nas. Samo vprašanje časa je, kdaj se bomo z njimi tako masovno srečevali tudi na tej strani. Mejna območja, kakršno je naše, so še posebej občutljiva. Upajmo, da meja med obema Goricama, ki počasi tudi v glavah razpada, ne bo na novo zaznamovana z bodečo žico,” razmišlja Polona Abram iz Kulturnega doma Nova Gorica, ki meni, da bi moralabiti podobna razprava, kot je jutrišnja, v vsakem večjem kraju. Abramova usklajuje nov pogovorni cikel Potohodci, ki se dotika aktualnih tem, daje besedo govorcem, ki na različnih področjih pomembno sooblikujejo naš čas: “Naša prednost je, da lahko pogovore pripravimo multimedijsko, jih opremimo z glasbenimi vložki, projekcijami in jih tako naredimo še bolj privlačne. V programski zasnovi, ki je z razliko do drugih naših programov lahko veliko bolj odprta in prilagodljiva, bomo odpirali najbolj živa družbena vprašanja.”

Javno razpravo Begunci med nami prirejata Kulturni dom Nova Gorica v okviru cikla Potohodci in Primorske novice v sodelovanju z več partnerji. Jutri ob 17. uri se bodo na odru male dvorane znanstveniki, poznavalci, aktivisti in prostovoljci soočili z vprašanji in izzivi občinstva.

Razpravo bodo dopolnjevale projekcije fotografij, televizijske reportaže in nastop gledališke skupine Popotniki sveta, ki bo uprizorila izsek iz gledališke predstave Spomini: zgodovina in zgodbe migracij v režiji Vita Dalója. Skupino sestavljajo priseljenci s petih celin. “To je projekt kulturnega sprejemanja, humanosti, veselja ob deljenju poti in smeri s ciljem delati skupaj v deželi, kjer živimo, čeprav so dežele, iz katerih prihajamo, daleč,” se glasi temeljni cilj nenavadne gledališke skupine. Brezplačne vstopnice so na voljo na blagajni Kulturnega doma.

Pogled z zahoda

“V Mestni občini Nova Gorica razmere spremljamo in smo pripravljeni na odziv,” zagotavljata koordinator dejavnosti in vodja županovega kabineta Andrej Markočič ter član štaba civilne zaščite in vodja novogoriške prostovoljske skupine v Dobovi Milan Božič.

Koliko so na neizogibne družbene spremembe, ki jih prinaša dogajanje, pripravljeni državljani, bo skušal odgovoriti zdravnik in psihoterapevt Viljem Ščuka, ki meni, da imamo Slovenci “močan odpor, do vsega, kar je drugačno”. O rasizmu v vseh njegovih pojavnih oblikah razmišlja tudi sociologinja in raziskovalka Mojca Pajnik, sourednica zbornika Rasizem: razrezani svet, po rodu Primorka. So Primorci, vajeni zgodovinskega prepiha in kulturne raznolikosti, lahko v odzivu bolj gibki in odločni?

“Naši sodelavci pravijo, da med prostovoljci srečujejo veliko Primorcev,” pojasnjuje Jožica Ličen iz škofijske Karitas Koper, ene od številnih humanitarnih organizacij, ki na terenu pomagajo prebežnikom. Med njimi je tudi jeseniško humanitarno društvo UP, ki ga vodi Faila Pašić Bišić. V Novo Gorico naravnost s kongresa na Islandiji prihaja kot humanitarna delavka, pa tudi kot v Sloveniji živeča muslimanka. Želja in dolžnost pomagati drugim druži različno verujoče in neverujoče.

Je v napetem vzdušju sploh mogoče poiskati in poudariti skupne točke, razblinjati predsodke in kolektivni razmislek obrniti od iskanja izgovorov k iskanju rešitev? To je temeljni izziv javnega soočenja mnenj - v senci bodeče žice.

VESNA HUMAR

---