Mavrični bojevnik v času mavrične koalicije

Minuli konec tedna je Koper že drugič obiskala ladja mednarodne nevladne organizacije Greenpeace, ki je znana predvsem po tem, da že desetletja brezkompromisno opozarja na človekovo nesmiselno, neetično in škodljivo ropanje naravnih virov in rušenje lokalnih in globalnih sistemov, vključno s spreminjanjem podnebja.

Ni dolgo tega, kar nas je obiskal Arktični sončni vzhod (Arctic Sunrise), ki je s svojim potovanjem po Sredozemlju opozarjal na nepopravljive posledice industrijskega ribolova, tako za ribje staleže in celoten morski ekosistem kakor tudi za tisto kulturno dediščino in identiteto Sredozemlja, ki je neločljivo povezana z malim priobalnim ribolovom. Ja, zdi se, da mali ribiči iz mestnih mandračev na neki način delijo usodo malih trgovcev v starih mestnih središčih. Slednje so požrle velike in zelo velike trgovske verige, ki zasedajo dragocen prostor na obrobjih mest, male ribiče pa velike japonske, španske, norveške in še katere ribiške flote, ki pustošijo po svetovnih oceanih.

Tokrat se je na bitve koprskega potniškega terminala privezal Mavrični bojevnik. Če bi verjeli kakšnim esdeesovskim in podobnim teorijam zarote, bi prihod ladje z lahkoto povezali s sestavljanjem nove vlade. Najverjetnejši kandidat za prvega ministra med ministri Miro Cerar bi si namreč želel, da bi nam naslednja štiri leta vladala nekakšna mavrična koalicija. In glej ga zlomka - prav v času sestavljanja nove vlade in poskusa prestavitve naše deželice s sončne na mavrično stran Alp ti pripluje v Koper Mavrični bojevnik. Naj me koklja brcne, če to ni delo kakšnih v zeleno prebarvanih murgelskih stricev! Sicer pa, če je kaj na tem, bo gotovo razkrito v požarnem poročevalcu.

Šalo na stran, trenutna misija Mavričnega bojevnika, ki je bil prejšnji konec tedna privezan v Kopru, ni nič zarotniška, pač pa je posvečena spodbujanju uporabe alternativnih, obnovljivih virov energije. Nujno in edino pravilno, bi pa veljalo najmanj enako mero pozornosti nameniti tudi zmanjševanju potrebe po energiji in predvsem po njeni racionalnejši rabi. Niti uporaba obnovljivih virov energije ni brez negativnih vplivov, čeprav se na prvi pogled morda ne zdi tako. Greenpeace gotovo poganja tudi to zgodbo, le da je bila v tem primeru nekoliko v ozadju in nekoliko zakrita z opozarjanjem o nujnosti zmanjševanja porabe fosilnih goriv. Skratka, nič politična, pač pa popolnoma okoljska misija, namenjena širši javnosti, a po svoje tudi politikom, tako tistim na lokalni kakor tistim na nacionalni ravni. Politiki so tisti, ki bi morali skrb za kratkoročne, strankarske, lokalne in zasebne interese preusmeriti v skrb za dolgoročno vzdržen razvoj, trajnostno rabo naravnih virov in socialno pravično družbo. Morali bi tudi manj govoričiti in čivkati, pač pa se več pogovarjati in predvsem pozorno poslušati, kaj jim govorijo stroka, ulica, gozd, travnik, morje, vreme, morali bi ne le pogledati proti tlom, pač pa dejansko stopiti na trdna tla.

In ne le oni. Pred kratkim smo lahko občudovali rešitve (sam bi sicer rekel “rešitve”) za čas, ko bo promet iz Kopra proti Izoli in iz Izole proti Kopru preusmerjen v predor pod Markovcem. Umetni otoki, osemdesetmetrski stolp, pomorski muzej in akvarij na morju, amfiteater, ploščadi z bazeni na morju na stebrih, širitev kopnega v morje, olimpijski bazen (morda si lahko sposodijo ogrodje koprskega, tistega na bonifiki), zabaviščni park (sloistralandija), zabaviščno središče z ulicami, trgi, trgovinami in gostinskimi lokali, parkirnimi površinami in vkopanimi garažnimi hišami, umetno nasutje pred Viližanom, laguna in valobran, hotel Žusterna, prestavljen na umetni polotok, razširjeno kopališče v Žusterni z novimi bazeni, dostopi do morja, urejeni v obliki teras, odetih v travo, posutih s prodom ali obloženih z lesom, in še in še.

Še dobro, da je izolski župan izjavil, da območje ne bo namenjeno pozidavi in da so v hudourniški grapi pod bolnico naleteli na srno, zaradi katere se je ob vsem naštetem porodila tudi zamisel o tematskih parkih, treking poteh in majhnem družinskem hotelu. Si predstavljate, da bi bilo območje namenjeno pozidavi? Sicer so pa to šele zamisli dveh skupin, ki jih je k sodelovanju povabila izolska občina. Koprska občina je k sodelovanju povabila kar štiri skupine, in na občini nič ne govorijo o tem, da naj območje ne bi bilo namenjeno pozidavi. Skratka, kot bi rekli naši sosedje: “Ne vedremo delle belle.” Bo še pestro.

Vsekakor pa bi glede na izkušnjo s srno veljalo pogledati tudi pod morsko gladino. In Mavrični bojevnik se bo moral še kar nekajkrat privezati na bitve koprskega, izolskega in piranskega pomola, škodil pa ne bi niti postanek na Ljubljanici.

ROBERT TURK

---