Lepe praznike voščimo

Svet se spreminja in mi z njim, spremenila so se praznovanja in izgubil se je njihov prvobitni pomen povezovanja človeka z naravnimi silami, z naravnim tokom stvari. Človek je v tem toku iskal svojo vlogo in svojo povezanost z naravo. Praznik je bil predah v vsakdanjem delu, naraven zaključek nekega cikla in priložnost, da se človek očisti bremen in prične novo obdobje. Poklonili smo se naravnim silam in prosili za naklonjenost narave za naše preživetje.

Božično-novoletni motivi na voščilnicah združujejo različne simbole, ki se ohranjajo  že dolgo. Kljub poplavi trendovskih oblik pošiljanja voščil imajo ravno ti simboli še vedno velik pomen.
Božično-novoletni motivi na voščilnicah združujejo različne simbole, ki se ohranjajo že dolgo. Kljub poplavi trendovskih oblik pošiljanja voščil imajo ravno ti simboli še vedno velik pomen. 

Prazniki imajo veliko globlje korenine. V preteklosti pa so imeli za človeka tudi veliko globlji pomen. Konec leta je bil posebno pomemben, saj je zima zaključila naravni cikel, hkrati pa je pomenila konec in začetek nove rasti.

Praznična simbolika

Večina tradicionalnih praznikov ni toliko povezana z religijo, kot se nam dozdeva, ljudje so jim šele kasneje pripisali božanstva in božanske moči. Čaščenje je bilo poskus vpliva na naravne pojave, na njihovo pomiritev, zahvalo ali prošnjo, da človeku prizanesejo s svojo mogočno silo. Božič kot praznovanje Kristusovega rojstva je znan od 4. stoletja našega štetja in je kot praznik povezan s številnimi simboli.

Adventni venček kot prvi od simbolov oznanja začetek priprave na praznovanje, na pričakovanje pravega praznika. Zelenje, povezano v krog, je dobra prispodoba naravnega cikla. Zelenje je bilo v zimskem, mrtvem, času najpomembnejši simbol, s katerim so ljudje okrasili svoje domove. Med rastlinami imata poseben pomen božje drevce, bela omela pa je simbol nesmrtnosti, življenjskega bistva in varuje pred vsem hudim. Podobno vlogo ima tudi bršljan, ki je posebno razširjen in priljubljen pri nas kot sestavni del adventnega venčka, pa tudi v ilustracijah na voščilnicah. Kasneje se je pojavila tudi božična smreka, zimzeleno drevo, ki so ga okrasili in ga postavili v središče dogajanja po domovih in na javnih krajih. To je najmlajša pojavna oblika božičnih simbolov, saj je v Sloveniji nismo poznali in uporabljali vse tja do 1. svetovne vojne, ko se je iz meščanskih krogov navada razširila med vse sloje prebivalstva.

Voščilnice

Božični čas je poseben čas, ponotranjen in namenjen družini. Celo obiski so na ta dan nezaželeni. Zato pa je navada in običaj pošiljanje številnih voščilnic, ki se je razširila po vsem svetu s pojavom tiska in tako omogočila ljudem, da so voščili vsem tistim, ki jim niso mogli osebno. Božična voščila so imela posebno vlogo, ljudje so jih hranili na vidnih mestih in se jih veselili. Motivi na voščilnicah so bili povezani s prazničnimi običaji in simboli. Avtorji ilustracij so bili slikarji, ki so motive iskali v religiji in svojem poznavanju tradicionalnih simbolov. Prva angleška božična voščilnica je bila natisnjena leta 1800, njen avtor je slikar John Horsley.

Kasneje so se prizori in motivi menjali, predvsem zaradi težnje, da bi že z motivom voščilnice izrazili veselo pričakovanje novega rojstva narave, otroško veselje ob obdarovanju in lepoto prazničnega časa. Pa vendar je bilo bistvo voščilnice v sporočilu, ki ga je pošiljatelj napisal in je bilo pogosto zelo osebno in zelo konkretno. Ljudje so se na ta način povezali z bližnjimi, jim namenili dobro misel in prenašali pozitivno energijo tega časa. S komercializacijo se ta osebna nota izgublja, lepa navada se je spremenila v obveznost, ki jo opravimo z nakupom voščila, kjer je že vse napisano, dodamo le svoj podpis.

Novoletni simboli

Novo leto je kot praznik predvsem obred očiščevanja, zaključevanja in priprave na novo obdobje. Silvestrovanje se od božiča razlikuje že v samem smislu, je hrupno in usmerjeno navzven, je nov začetek, ki ga spremljajo številni simboli za srečo v vsem letu.

Če pogledamo v kako zbirko starih novoletnih voščilnic, najdemo neverjetno število podkev, zvonov, prašičkov in dimnikarjev, pa rdečih mušnic in palčkov. Ljudje so že od nekdaj verjeli, da zvonovi preganjajo demone in čarovnice, da podkev simbolizira luno. Mušnice in palčki pa so povezani v svoji skrbi za človekovo srečo, saj imajo posebno moč. Dimnikar je kot čistilec dimnika, domačega ognjišča, simbol družinske sreče. Prašiček je povezan z obiljem, s hrano in z njegovo značilnostjo, da vedno rije naprej. Zato mora biti kos pujsa na praznični mizi. Na Primorskem je kot njegovo nasprotje nezaželena kokoš na praznični mizi, ker s kremplji brska nazaj, v preteklo leto, ki ga želimo preseči in iti naprej. Vsak od teh simbolov je imel svojo vlogo v iskanju sreče, sreča pa odseva tudi iz vseh upodobljenih obrazov, od dimnikarja, pujsa do škrata, vsi so veseli in prešerni.

Slovenci smo si pošiljali taka novoletna voščila že zelo zgodaj, saj je Avstro-ogrska monarhija prednjačila v razširjenosti in dostopnosti tiskanih voščilnic. Po svoje je kar škoda, da so nekdaj ljudje svoje sporočilo napisali kar pod motiv voščilnice in ne na hrbtno stran, kot to počnemo danes. V starih zbirkah voščilnic je tudi nekaj znanih slovenskih avtorjev, Maksim Gaspari je med najbolj uveljavljenimi, saj je kot avtor rad upodabljal ljudske in praznične običaje.

Kot se je spremenilo vse, so se spremenili tudi motivi in oblike novoletnih voščilnic, ki postajajo vse bolj dovršene, tehnično izpopolnjene in dostopne. Še vedno pa velja, da izberemo motiv, ki bo najlepše dopolnil naše osebno sporočilo in prenesel dobre želje naslovniku. Zato več časa in pozitivne energije namenimo svojemu sporočilu kot motivu na voščilnici. FJ


Najbolj brano