Kot najboljša sladkarija na svetu

Ne samo tam in takrat, na koncertu, o ne, mravljinci gredo človeku po telesu tudi še dolgo potem, ko zgolj v spominu podoživlja najljubše trenutke, ki jih je delil z 42.000 drugimi. Delil jih je tudi - in zlasti - z Vascom Rossijem, že tri desetletja izjemno priljubljenim italijanskim rokerjem, ki je letošnjo turnejo sklenil s kar dvema spektakelskima koncertoma v Padovi.

 Vasco Rossi, znan po divjem življenju, je marsikoga prijetno presenetil z izjemno energičnim nastopom, odlično 
pa se je odrezal tudi krepek in dobro uigran bend.  Foto: Andraž Gombač
Vasco Rossi, znan po divjem življenju, je marsikoga prijetno presenetil z izjemno energičnim nastopom, odlično pa se je odrezal tudi krepek in dobro uigran bend.  Foto: Andraž Gombač

V nedeljo in ponedeljek na veliki stadion Euganeo v Padovi ni pritegnil le starih sledilcev, marveč tudi mnogo mladih, ki šele vstopajo v njegov velikanski opus. Tudi primorske poslušalce, od takih, ki so ga doživeli že pred osemnajstimi leti na dveh baje manj uspešnih koncertih v športni dvorani na Škofijah, do tistih, ki jih tedaj še ni bilo na svetu.

V nedeljo sta marsikoga ganili punčki, ki sta v parterju navdušeno noreli in občuduče strmeli v 63-letnega Vasca Rossija. “Na njegov koncert gremo vsako leto. Pravzaprav se za nas poletje ne začne, dokler ne doživimo Vasca,” nam je pojasnila Kristina Parovel s Škofij, ki se nad Vascom navdušuje že dolgo, kakor se tudi njen mož Aljoša Babič. “In posledično se navdušujeta tudi najina otroka Blaž in Maruša, ki sta Vascov koncert prvič doživela v maminem trebuščku,” pravi Kristina. Vstopnice običajno kupijo, čim so naprodaj, večmesečno čakanje na koncert pa je zanje kakor zelo podaljšan predbožični čas. “Všeč nam je tudi čakanje pred stadionom, ko že v zraku čutiš tisti poseben 'feeling' in se počutiš kot otrok, ki čaka božično darilo,” občutke, znane vsem pravim fanom, slikovito niza Kristina. “Zmeraj gremo v parter, tribune so čisto mimo. Pravi Vascov koncert začutiš med ljudmi v parterju. In ko se začne ... hm, ko se začne, je tako noro, da ni mogoče opisati. Takrat se odprejo vsi ventili. Pojemo, kričimo, skačemo, se razdivjamo. Mene in očitno tudi Marušo čisto prevzamejo čustva. Za Marušo je bil to prvi koncert. Ko sem jo vprašala, kakšen se ji je zdel, je odgovorila: kot najboljša sladkarija na svetu! No, Blaž pa nam je malo zameril, da ga nismo vzeli s sabo. Morda prihodnje leto!”

Kristina prizna, da ji je bil bolj všeč repertoar lanskega koncerta na milanskem San Siru, poleg tega so se ji bobnar Will Hunt ter kitarista Vince Pastano in Stef Burns tam zdeli bolj divji. Njenemu možu pa so bolj na kožo pisane pesmi, ki jih je Vasco prepeval letos v Padovi.

Poslušalce je v debeli dve uri in pol dolg koncert uvedel posnetek Šostakoviča, nakar je Vasco silovito udaril z naslovno pesmijo novega albuma Sono innocente, rezkim revolucionarnim pozivom k razčiščevanju, kdo je tukaj žrtev in kdo krvnik, kdo bo klonil in kdo obstal kakor Rocky. Že kar takoj se je izkazalo, da glasni in živahno poskakujoči oboževalci do zadnje besedice poznajo tudi nove pesmi, ne samo starejših, kakršne so Deviazioni, Credi davvero,C'è chi dice no ...

Povečini zelo glasen in robusten koncert je sredi večera omehčal akustični venček, med katerim so se zvrstile Nessun pericolo ... per te, E..., L'una per te in La noia, nekoliko pozneje pa je močno udarila zlasti predelana Sballi ravvicinati del terzo tipo, ki so jo večkrat silovito pretrgali topovi, bruhajoči gost bel dim.

Vasco je vešče koketiral z obiskovalci, z nežnejšim spolom zlasti med vročo pesmijo Rewind, ki je po stari navadi tako v nedeljo kakor v ponedeljek marsikatero obiskovalko pripravila do strastnega razgaljanja. To so nadvse spretno izkoristili mojstri, zadolženi za videoprenos odrskega dogajanja na velikih zaslonih - čedalje hitreje so prepletali posnetke mladenk, ki si odpenjajo modrčke, in Vascovega žarečega obraza s široko razprtimi, svetlimi, porednimi očmi. Pospremljena z vse bolj poskakujočim stampedom električnih kitar, basa, bobnov in drugega je pesem divje drvela vsesplošni ekstazi naproti.

Kdor je Vascov koncert tokrat obiskal prvič, je jasneje videl, da so njegovi zvesti sledilci prav posebna plemenska skupnost s svojimi šegami in navadami, v prvi vrsti z neskončnim navijaškim tuljenjem: “Ole ole ole ole, Vasco, Vascoooo!!!”

In očitno jih nič ne dolgočasijo niti pevčeve velike klasike, ki se zgostijo v koncertnem dodatku: Sally, Siamo solo noi, manifest divjega, razuzdanega življenja Vita spericolata in pa nežna Albachiara. Eksplozivni spektakel so poleg obilnih odmerkov odrskega dima zabelili še laserski žarki, ki so se nad parterjem spletali v živopisno mrežo, in pa svetlikajoči se papirčki, čisto na koncu kakor snežinke padajoči na občinstvo.

“Opazila sem, da je bil Vasco na tokratni turneji v boljši formi kakor na lanski,” pravi Kristina. Letos sta z njeno družino na koncert odpotovali še Marušina prijateljica iz vrtca Ula Furlanič in njena mama Mojca Simonovič. “Neki možakar je jokal, ko je videl ti naši frčafeli peti, ploskati in jokati od veselja,” pravi Kristina.

“Res je, tudi naša Ula je bila čisto navdušena,” se smeji Mojca. “Ko je Vasco prišel na oder, je nenadoma začela jokati. Ustrašila sem se. 'Kaj je narobe, Ula?' sem jo vprašala, ona pa: 'Ma, mama, nič ni narobe. Glej ga - Vasco!' Naslednje leto gremo spet, ni dvoma.”

Hm, mar ni pevec že leta 2011 napovedal umika z odra? Potem si je resda premislil, a kdove, morda pa se res kmalu upokoji ... Je gotovo, da bo prihodnje leto spet krenil na turnejo?

Pravi oboževalci vsi po vrsti odgovarjajo enako: ma jasno, da bo! ANDRAŽ GOMBAČ


Najbolj brano