Kmetje v dolini Drnice so zaskrbljeni zaradi vpliva hitre ceste

Osnutek državnega prostorskega načrta za hitro cesto Koper-Dragonja je razburil tudi kmete v dolini Drnice. Na javni obravnavi projekta niso dobili zadovoljivih odgovorov, kaj to pomeni za njihovo pridelavo, predvsem ekološko.

“To, kar načrtujejo, je škandalozno,” je oster Vlado Pribac, 
pridelovalec iz Padne. Foto: Tomaž Primožič/Fpa
“To, kar načrtujejo, je škandalozno,” je oster Vlado Pribac, pridelovalec iz Padne. Foto: Tomaž Primožič/Fpa

“Ekološki pridelovalci smo zaskrbljeni, saj ne vemo, kaj bi za nas pomenila načrtovana zgraditev hitre ceste Koper-Dragonje, ki bi prečkala dolino Drnice, kjer imamo njive,” pravi Nina Froggatt. Kmete skrbi tako pričakovano onesnažen zrak zaradi prometa, kot tudi izlivanje voda s ceste na njihova zemljišča. Kot pove Froggattova, na javni obravnavi državnega načrta za omenjeno hitro cesto niso dobili nobenih pomirjujočih informacij. “Ni bilo govora ne o zaščitnih pasovih vegetacije, ki bi ščitile kmetijske površine pred vplivi ceste, ne o kakšnem drugem sonaravnem ukrepu, kot so rastlinske čistilne naprave za prečiščevanje meteorne vode s cestišča,” pripoveduje. “Kdo bo zagotovil, da bo voda ustrezna za zalivanje površin za ekološko pridelavo?” se še sprašuje pridelovalka.

“Škandalozen predlog”

To, kar načrtujejo, je škandalozno,” je oster Vlado Pribac, pridelovalec iz Padne. Država je, po njegovih besedah, zarisala traso Koper-Dragonja po najboljših kmetijskih zemljiščih, čeprav bi se temu lahko izognili. “Za nas je najboljša rešitev trasa iz predloga Jakomin-Zajec, ki bi se nadaljevala s tunelom pod Kortežanskim hribom do doline Dragonje, od tam pa bi se priključila na hrvaški ipsilon, a se bojim, da ni uresničljiva. Krajani bomo zato predlagali, da bi trasa, ki jo načrtuje država, potekala po drugi strani doline Drnice, kjer bi bila škoda zaradi posega v kmetijska zemljišča manjša,” pove.Po njegovi oceni bo, če bo državni predlog obveljal, po dolini speljan cestni pas, ki bo v povprečju širok 70 metrov (vključno z vsemi ograjami). To pa bi okrnilo tamkajšnja kmetijska zemljišča za približno 30 odstotkov. “Če k temu prištejemo še dodatnih 30-odstotkov degradirane površine zaradi bližine ceste, nam bo za kvalitetno obdelavo ostalo manj kot polovica kmetijskih površin,” je ogorčen Pribac, ki se med drugim ukvarja z ekološko pridelavo oljk. Kritičen pa je tudi do poteka načrtovane trase zaradi tega, ker ne upošteva nobenih že ustaljenih poti. Vsi nadvozi predvidevajo nove poti, ki pa z zornega kota prebivalcev niso življenjske. Kot je dejal, krajane tudi moti, da v najnovejši verziji državnega načrta za hitro cesto ni priključka Padna, češ da zanj ni prostora. Na cesto se tako med Šalaro in Dragonjo ne bo mogoče vključiti. “Prebivalci Padne, Nove vasi in Svetega Petra z državnim predlogom hitre ceste samo izgubljamo in nič ne pridobimo. Zagotovo se bomo organizirali in naredili vse, da do uresničitve tega predloga ne bo nikoli prišlo,” napoveduje.

Trasa jim gre “nad glavo”

“Državni predlog trase hitre ceste nam gre 'nad glavo', izgubili bomo del zemljišča, predvsem pa zelo razvrednoti našo pozicijo. Vse degustacije, ki jih izvajamo, bomo morali preseliti v notranjost, saj bo vzdušje zunaj vse prej kot romantično ,” meni oljar Gregor Lisjak, ki ima posestvo med staro in novo Šmarsko cesto.Kot pravi, pa so sami proti državnim načrtom nemočni in se jim ne morejo upreti. Predlagana trasa do Dragonje je, kot pojasni, za državo najcenejša, saj poteka vzdolž daljnovoda. Tu je gradnja precej omejena in je odkup zemljišč, ki so namenjena večinoma kmetijski rabi, stroškovno najugodnejši.

NATAŠA ČEPAR


Najbolj brano