Jezušček se ponovno prebuja

Ker tule pišem predvsem o naravi, seveda v naslovu ne mislim na Jezuščka, ki se je pred približno dvema tisočletjema dokončno in za vekomaj prebudil, temveč na tistega, ki ga v Latinski Ameriki prav tako kot božjega sina poimenujejo El Niño.

Gre za pojav neobičajno toplih vod ekvatorialnega Tihega oceana, oceansko-atmosfersko motnjo, ki ima pomembne posledice za vreme po celotni Zemlji. Ime je pojav dobil zato, ker njegov višek ob zahodni južnoameriški obali ponavadi nastopi v času božiča.

Razmere v tropskem Tihem oceanu so pomembne za napovedovanje kratkoročnih odstopanj vremena (od nekaj mesecev do enega leta). V normalnih razmerah, ko El Niña ni, pasati na tem območju pihajo proti zahodu. To povzroči kopičenje toplih površinskih vod na zahodu, tako da je površinsko morje ob obalah Indonezije za 8 stopinj Celzija toplejše kot ob obalah Ekvadorja, obenem je na zahodu pol metra višja gladina morja. Zaradi nižjih temperatur morja ob ameriški obali se iz globin lahko dviga voda, bogata s hranilnimi snovmi, kar močno vpliva na življenje v tem delu oceana: tu so pestri in plodni morski ekosistemi, ki jih s pridom izkoriščajo ribiči. Seveda velike zaloge rib izkoriščajo tudi vodne ptice in imajo zato na teh območjih ogromne kolonije. Posledično so na teh obalah bogate zaloge gvana, enega izmed najbolj cenjenih naravnih gnojil. Na zahodu je zaradi dvigovanja zračnih gmot nad toplim morjem tudi več dežja, medtem ko ga je na vzhodu malo.

Med pojavom El Niño pa se nad osrednjim in zahodnim Tihim oceanom pasati poležejo in z njimi tudi ekvatorialni morski tok. Navadno šibki zahodni vetrovi lahko začno pihati močneje ter pred seboj potiskati toplo površinsko vodo. Površinski sloj tople vode se tako pomakne na vzhod in zapre pot na površje hladnim globokomorskim plastem. Rezultat so višje temperature morja in prekinjen dotok hranilnih snovi v površinske vode, kar se med drugim kaže v močno zmanjšanem ulovu rib. Deževno območje se premakne proti vzhodnim tihomorskim obalam in lahko na območjih od južnega dela Severne Amerike pa vse do Peruja povzroča uničujoče poplave, v Avstraliji in Indoneziji pa so posledica suše in veliki naravni požari.

Vsem znano otočje Galapagos leži ravno na območju, kjer ima ta oceansko-atmosferska motnja najizrazitejše posledice. Zaradi tega ima El Niño močan vpliv na galapaški podvodni živelj in morske ptice. Otočje zaradi prej opisanega dviganja vodnih mas iz globin slovi po izredno pestrem in bogatem podmorskem življenju. V letih izrazitega El Niña se zaradi pomanjkanja hranil prehranjevalne verige porušijo in večje ribe, kot so na primer morski psi, prav tako tudi kiti, odidejo drugam, število živali, ki jim velikost ne omogoča selitve, pa se močno zmanjša. Zaradi višjih temperatur pride do bledenja koral. Tudi število morskih ptic močno upade in nekatere vrste se v tem letu sploh ne razmnožujejo. Na kopensko življenje Galapagosa pa El Niño na splošno vpliva bolje. Zaradi velike količine padavin se vegetacija močno razbohoti, razen kaktej, ki zaradi napitosti z vodo propadajo. Hrane za kopenske živali je dovolj. Nekatere vrste imajo lahko celo zanimive prilagoditve na pojavljanje El Niña: morski legvani, ki se hranijo z algami, se v obdobju pomanjkanja hrane zmanjšajo (njihova telesna dolžina se skrajša tudi do 20 odstotkov), ko pa je v naslednjih letih ponovno obilo hrane, se jim velikost povrne. A kljub temu se lahko njihove populacije močno razredčijo.

El Niño pa nima le lokalnih posledic. Tople vode so tudi atmosferski toplotni vir in njihov premik proti vzhodu vpliva na globalne atmosferske tokove. Glavne posledice so spremembe temperatur in količin padavin, spremembe intenzivnosti ciklonov in njihovega gibanja ter spremembe morskih tokov in temperatur morja. Te so nato vzrok za suše, naravne požare in poplave; pride lahko do populacijske eksplozije žuželk ter povečano pojavnost z njimi povezanih bolezni; vplivi se kažejo tudi v gospodarstvu: zlom ribištva, spremenjene cene živil in ogrevanja ter lakota, kar vse lahko vodi v družbeno in politično nestabilnost. Posledice do sedaj najmočnejšega El Niña leta 1997 so preračunali na 23.000 mrtvih in 50 milijard evrov škode.

El Niño nastopa neredno, približno vsakih dve do sedem let in navadno traja od 12 do 18 mesecev. Včasih mu sledi nasprotni pojav izrazitejše ohladitve ekvatorialnih vod, imenovan La Niña (el niño v dobesednem prevodu pomeni deček, la niña pa deklica). El Niño se že kaže tudi letos; svetovna meteorološka organizacija je konec avgusta sporočila, da bo njegov vpliv eden največjih po letu 1950.

Trenutne razmere kažejo, da lahko letošnji pojav ob poznojesenskem ali zimskem višku doseže tudi rekordne vrednosti. Povzročil je že poplave v Čilu ter suše na Filipinih, v Indoneziji in Avstraliji. Tudi močnejši in številnejši tajfuni v zahodnem Tihem oceanu so posledica El Niña. Ekstremne vremenske pojave zaradi njegovega vpliva lahko pričakujemo vse do pomladi. Največje posledice ima v tropskih področjih, kjer povzroča neurja. Obenem oslabi indijske monsune. Pričakovati je bolj deževno zimo v jugozahodni Severni Ameriki, kar bo ugodno, glede na to, da so tam že vse leto močne suše.

Medtem ko se v Severni Evropi obeta hladnejša in bolj suha zima, naj bi bilo na našem delu celine ravno obratno. Kljub razmeroma majhnemu neposrednemu vplivu na Evropo pa El Niño tudi za nas ni nepomemben, saj lahko precej vpliva na svetovni trg in proizvodnjo hrane; občutili pa bomo tudi vplive celotne verige odpravljanja katastrofalnih posledic. Globalno gledano bo tudi zaradi El Niña letošnje leto po vsej verjetnosti rekordno toplo.

Za Evropo so njegovi vplivi veliko manj predvidljivi. Medtem ko se v Severni Evropi obeta hladnejša in bolj suha zima, naj bi bilo na našem delu celine ravno obratno. Kljub razmeroma majhnemu neposrednemu vplivu na Evropo pa El Niño tudi za nas ni nepomemben, saj lahko precej vpliva na svetovni trg in proizvodnjo hrane; občutili pa bomo tudi vplive celotne verige odpravljanja katastrofalnih posledic. Globalno gledano bo tudi zaradi El Niña letošnje leto po vsej verjetnosti rekordno toplo.

Kar zadeva aktualne klimatske spremembe, sta zaenkrat vpliv El Niña nanje in njihov vpliv nanj še neznanki. Nekatere novejše raziskave, ki pa zaradi velikega števila vpletenih dejavnikov seveda ne dajejo zelo zanesljivih rezultatov, kažejo, naj bi se zaradi napredujočih klimatskih sprememb El Niño okrepil. Eno je vsekakor gotovo: tako klimatske spremembe kot tudi El Niño jasno pokažejo našo ranljivost in nemoč, ko nam pot prekrižajo večje sile narave, s katerimi se v zadnjem času človeštvo vse preveč rado igra.

DEJAN PUTRLE, biolog

---