Izstopimo iz univerze ali z univerze?

Moja bivša učenka na gimnaziji v Kopru je usmerila kazalec proti članku v časopisu: “Je kaj narobe v tem naslovu, moj profesor, ki ste nas v šoli kdaj prestrašili z zavitim slovničnim vprašanjem. Prestrašili, ker smo se bali, da bo za oceno.”

prof. Jože Hočevar Foto: Maksimiljana Ipavec
prof. Jože Hočevar Foto: Maksimiljana Ipavec

“'Ne za oceno, če prave ne zadenete, bom povedal jaz,' ste obljubili. Nekoč ste vprašali, kako se sklanja Tivoli. Besedo ste razvlekli na dva dela, da se je slišalo: ti voli. Ko sem začela sklanjati: Tivoli, Tivolija, ste me ustavili: 'Ne samo tako, prav je tudi: ti voli, teh volov.' Zasmejali smo se in dobre volje začeli uro - brez spraševanja na začetku.”

Hudomušno se mi je nasmihala in kazala na naslov Nov korak ZRS v smeri izstopa z univerze.

Če je kaj narobe v tem naslovu? Morda nerazložena kratica ZRS? Toda kratico novinar zapiše s celimi besedami, ko jo prvikrat omeni v članku, ne v naslovu, kjer nikoli ni dovolj prostora. Morda pri besedi univerza, ki naj bi bila zapisana z véliko začetnico? Tudi tu je vse pravilno, ker ni zapisano celotno lastno ime: Univerza na Primorskem.

“Se ne spomnite, kako smo se smejali, ko smo nizali primere za rabo predlogov 'v' in 'na', da bi pojasnili, ali hodimo v gimnazijo ali na gimnazijo?” mi je pomagala.

Seveda: izstop z univerze! Tu se skriva zajec, ki ga ona vidi, jaz ne vidim. Jajce več ko puta ve. Hvala bogu, opazovati in misliti sem jih le naučil, se mi je na tihem dobro zdelo.

Pri predlogih “na” in “v” se hitro zmotimo, ko zapišemo njun par z nasprotnim pomenom: “z/s” in “iz”. Če sem bil na stranki (v pisarni), odidem s stranke. Če sem pa v stranki (član), izstopim iz nje. Ta razlika nam je jasna, zato pri naštevanju krajev ponavljamo predloga “v” in “na”, če je potrebno: Bili smo v Bovcu, na Tolminskem in v Idriji (ne: v Bovcu, Tolminskem in Idriji). Ne ponavljamo ju, kadar ni potrebno: Bili smo v Ajdovščini, Cerknici in Ilirski Bistrici (ne: v Ajdovščini, v Cerknici in v Ilirski Bistrici).

Pri zapisovanju zvez s predlogoma “v” in “na” in z nasprotnima predlogoma “iz” in “z/s” se nam rado zaplete, kadar se ravnamo bolj po živem govoru kot po slovničnem pravilu. V živem govoru namreč predloga “iz” in “z/s” izgovorimo skoraj ali kar enako; v stavku “Prihajamo iz Gorice” predlog “iz” izgovorimo skoraj kakor “z”. A ker razdalja od izrečenega do zapisanega ni velika, se zgodi: zapišemo “iz” namesto “z”; in obrnjeno: “z” namesto “iz”.

Pri goli (osamljeni) besedi univerza sta oba para predlogov pravilna: “na - z” in “v - iz”; v naslovu “Nov korak ZRS v smeri izstopa z univerze” pa samo predlog “iz”. To zahteva samostalnik “izstop”, ki kaže na gibanje navzven iz prostora.

“Pa boste to povedali novinarju?” je hudomušnica vprašala.

“Ne, zapisal bom, da še drugi kaj preberejo o tem, kako kot majhen narod moramo skrbeti za svoj jezik.”

“Ne boste izdali mojega imena?”

“Ne bom. Pa tudi ne novinarja ne časopisa.”

JOŽE HOČEVAR


Najbolj brano