Imeti službo je danes privilegij

V začetku letošnjega leta je imelo v eni od istrskih občin stalno prebivališče prijavljenih 14.035 mladih, kar predstavlja skoraj šestino celotne populacije. Čeprav v tem okolju prepoznavajo potencial in večina o selitvi ne razmišlja, se na poti v svet odraslosti srečujejo s številnimi ovirami: večina jih še vedno živi pri starših, do prve zaposlitve brez izkušenj zelo težko pridejo, svoje pa prispeva tudi dejstvo, da regija sploh nima izoblikovane strategije za mlade.

Čeprav predstavljajo mladi (od 15. do 29. leta) skoraj šestino prebivalstva v oblanih občinah, nobena nima strategije razvoja področja mladine ali pridobljenega certifikata Mladim prijazna občina. Foto: Zdravko Primožič/Fpa
Čeprav predstavljajo mladi (od 15. do 29. leta) skoraj šestino prebivalstva v oblanih občinah, nobena nima strategije razvoja področja mladine ali pridobljenega certifikata Mladim prijazna občina. Foto: Zdravko Primožič/Fpa

K uspešnemu, hitrejšemu in bolj gotovemu prehodu v odraslost lahko pomembno prispevajo različni akterji, poudarjajo v koprskem Kulturno izobraževalnem društvu Pina, ki že vrsto let deluje na področju aktivne participacije, izobraževanja, kulture in mladine.

A kot opozarjajo v Pini, je treba področje, na katerega želiš vplivati, najprej dobro poznati. Lokalne skupnosti, denimo, lahko problematike, s katerimi se mladi soočajo, uspešno rešujejo le, če vedo, kdo mladi sploh so, kaj jih tare, kaj počnejo in v kaj verjamejo. Prav tako morajo mladinske organizacije in organizacije za mlade razumeti, kje lahko same prispevajo k razvoju mladostnikov. Nenazadnje pa lahko tudi mladi sami pomembno prispevajo k lastni dobrobiti; če so ozaveščeni o tem, kaj jim nudi lokalno okolje, in če razumejo svojo vlogo v družbi.

Zakaj obalne občine mladim niso prijazne?

V Pini so se odločili, da podrobneje analizirajo, kakšno je stanje na področju mladine v koprski, izolski, piranski in ankaranski občini. Izhodišča niso bila najspodbudnejša. Čeprav predstavljajo mladi (od 15. do 29. leta) skoraj šestino prebivalstva v obalnih občinah, nobena nima strategije razvoja področja mladine ali pridobljenega certifikata Mladim prijazna občina. Prav tako nobena nima odbora za mladino v občinskem svetu ali komisije za mladinska vprašanja. Ključne mladinske organizacije v regiji niso dovolj povezane, programi dela pa sistematično ne vključujejo koncepta aktivnega državljanstva.

“Res je, da je bilo za reševanje tega problema namenjenih že kar nekaj ukrepov različnih inštitucij, hkrati pa ni jasnih podatkov, ki bi kazali, da se stanje izboljšuje. Večkrat opažamo, da so ukrepi med seboj nepovezani in da so tako manj učinkoviti, kot če bi delovali sinergično, kar pripisujemo dejstvu, da področje mladine ne obstaja kot sektorska politika, ampak je razdeljeno na različne drobce, od izobraževanja do kulture, od stanovanjske problematike do sociale,” opozarja predsednik Pine Vid Tratnik.

“Čas je, da v Istri končno postavimo temelje razvoja strategije za mlade. Strategijo potrebujemo, da imamo jasno začrtano smer in cilje, ki jih želimo doseči na področju mladine. Pomembno je, da se ključni akterji poenotimo in skupaj sledimo ter delamo na zastavljenem. To ne bo zgolj 'še en papir', kot zmotno mislijo nekateri, ampak zaveza, na katero se lahko vsak zanaša,” je jasna Kaja Cunk, vodja programa aktivnega državljanstva v Pini, ki seje skupaj s Saro Čok, Nežo Flajs, Jano Habjan, Katerino Kljun in Emo Waixler tudi podpisala pod raziskavo Mladi v obalnih občinah: Analiza stanja.

Kako na svoje?

Kako so torej mladi zadovoljni s svojim življenjem na tem območju, kako dobro so ozaveščeni in ali se aktivno vključujejo v skupnost? Kdo zagovarja njihove interese, katere ukrepe in aktivnosti sploh istrske občine izvajajo na področju mladine? Odgovore na ta in še mnoga druga vprašanja v tej obsežni raziskavi je dalo 335 dijakov in študentov, kar predstavlja 2,4 odstotka mladih, ki imajo stalno bivališče v eni od štirih istrskih občin. Stanje na področju mladine osvetljujejo tudi podatki o ukrepih in aktivnostih, ki so jih posredovale obalne občine.

“Raziskave kažejo, da se mladi v Istri dobro počutijo, da želijo tukaj ostati, saj v tem okolju prepoznavajo potencial,” razkriva Kaja Cunk. Več kot polovica vprašanih si želi dobiti ali ohraniti službo na območju obalnih občin. “Tujina ne predstavlja prioritete, postala je predvsem nuja,” pojasnjuje Cunkova. “Po drugi strani pa postajajo mladi z leti vse bolj kritični do tega, kako je na tem območju zanje poskrbljeno,” dodaja. Cunkova izpostavlja zlasti stanovanjsko problematiko: kar dve tretjini anketiranih trenutno živita pri starših oziroma skrbnikih. “A tudi če se odselijo, bodo še vedno odvisni od njih,” poudarja. Stanovanja so namreč v Istri zelo draga, najemnine pa zelo visoke. K temu veliko prispeva tudi dejstvo, da Univerza na Primorskem ne zagotavlja dovolj postelj za študente. In ker je povpraševanje veliko, cene najemnin pač poskočijo.

Prek študijske prakse in pripravništev do izkušenj

Posebno poglavje je prehod iz izobraževalnega sistema v zaposlovanje: kako dobiti prvo zaposlitev? Kot najbolj potreben ukrep za ureditev te problematike mladi v raziskavi navajajo reševanje problema pomanjkanja izkušenj pri iskanju prve zaposlitve. “Ta prehod bi lahko olajšale občine in razne institucije, kot je, denimo, zavod za zaposlovanje, in sicer tako, da bi spodbujale izvajanje študijskih praks. Še boljše bi bilo spodbujanje pripravništev. Univerza naj se poveže z gospodarstvom, ki ima zelo pomembno vlogo v tem okolju, in mladim zagotovi mentorje. Mladi vedno pravijo: lahko smo malo plačani, a pomembno je, da smo na svojem področju pravilno uvedeni v delo. Sicer bodo opravljali študentska dela, ki niso vezana na kasnejšo zaposlitev.”

Podjetja, ki imajo zaposlenih 20 odstotkov mladih, v nekaterih občinah dobivajo dodatne subvencije, ker v lokalnem okolju omogočajo mladim, da pridejo do prepotrebnih izkušenj. Tudi Koper, Izola, Piran in Ankaran bi lahko sledili temu zgledu, opozarjajo v Pini.

Svoj del krivde nosijo tudi mladi

Anketa je pokazala tudi, da mladi pričakujejo bolj poenoteno in skupno delovanje akterjev na področju mladine, predvsem glede ustreznega in koherentnega informiranja, ki se je pokazalo kot šibka točka vseh analiziranih področij. Kot zanimivost: večina ukrepov, ki so jih mladi v raziskavi predlagali, že obstaja, kar kaže na izrazito nepovezanost med lokalnimi oblastmi in mladimi. Po drugi strani pa so za to tudi mladi krivi: kar četrtina mladih se v življenje skupnosti sploh ne vključuje, desetina pa ne pozna niti ene obalne mladinske organizacije ali organizacije za mlade. In kar je skoraj nepredstavljivo: pojem neformalnega izobraževanja pozna manj kot polovica vprašanih.

Analizo stanja Mladi v obalnih občinah je Kulturno izobraževalno društvo Pina predstavilo na nedavni Konferenci o mladih, zadovoljstvu in aktivnem vključevanju v življenje skupnosti v obalnih občinah, ki so jo poimenovali Nekaj smiselnega. Čeprav so bili na konferenco osebno vabljeni vsi občinski svetniki iz vseh štirih občin - Kopra, Izole, Pirana in Ankarana -, sta se je udeležila le dva svetnika od štirih, ki so se sploh prijavili. Pa še ta dva sta konferenco zapustila, preden so sploh predstavili raziskavo stanja na področju mladine. “Škoda, saj gre za pomembno raziskavo, na podlagi katere bi lahko svoje delo začrtale vse politične stranke in skupine v občinskih svetih. Prav bi bilo, da se o tem, kar smo jim želeli predstaviti, pozanimajo, še bolje pa, da bi njeno predstavitev umestili na dnevni red ene izmed prihodnjih sej,” je prepričana Kaja Cunk.

“Smo generacija obljub,ki niso bile nikoli izpolnjene”

Raziskava je zajela mlade med 15. in 29. letom, torej tiste, ki so rojeni med letoma 1985 in 1999. “Ta generacija se v marsičem razlikuje od tiste, ki je trenutno v poziciji odločanja in moči,” opozarja predsednik Pine Vid Tratnik. “Smo generacija, ki se zaveda, da nosi ogromno breme vseh napak, ki so bile storjene veliko pred nami in za katere nismo odgovorni, ampak vseeno trpimo nekaj posledic.” So tudi generacija obljub, ki niso bile nikoli izpolnjene, dodaja: “Ob koncu študija smo se znašli v veliki praznini, saj služb enostavno ni, vsaj ne dovolj za vse. Imeti službo je danes privilegij. Ne računamo na pokojnino in druge ugodnosti družbene pogodbe, ki jih uživajo trenutne generacije, in težko razumemo bitke sindikatov za delavce, saj smo večinoma prekarni, le redki imamo pogodbo za nedoločen čas, in še ta ne pomeni nič, če podjetje, v katerem delaš, propade.” Najbrž so tudi zaradi tega generacija, ki ne zaupa v družbene inštitute, v stranke, parlament in v politiko nasploh in se posledično ne udeležuje volitev, ugotavlja Tratnik.

Visoka brezposelnost in prekarnost so skupaj s kreditnim krčem in visokimi cenami nepremičnin ustavili célo generacijo mladih na poti v avtonomne odrasle, preprečili osamosvojitev od staršev, ustvarjanje svoje družine in začetek enakovrednega in odgovornega sodelovanja v družbi, našteva Tratnik. Kot poudarja, gre za strukturen problem in hkrati za stanje, ki se spreminja iz akutnega v kronično.

“Lokalne oblasti imajo v življenju mladih in njihovem razvoju zelo pomembno vlogo,” opozarja Rozana Mužica, vodja programa Mladim prijazna občina in direktorica Inštituta za mladinsko politiko. Kljub temu pa se s certifikatom Mladim prijazna občina ponaša vsega 21 občin v Sloveniji, kar je le desetina vseh.

Vsi smo soodgovorni

Razsežnosti tega problema pa presegajo okvir težav mladih. “Gre za problem celotne družbe in celotnega sistema države, za problem medgeneracijskega sodelovanja, pri čemer nastajata znotraj ene države dva sistema: eden, ki se upravičeno bori za ohranitev pravic v zvezi z delom, in drugi, ki se je zaradi razmer na trgu dela pripravljen odpovedati vsem pravicam, samo da si zagotovi plačano delo. Gre za problem financiranja pokojninske blagajne, za problem pomanjkanja inovativnosti in kreativnosti v podjetjih. Gre za problem, ki se ga je treba lotiti sistematično,” je odločen Tratnik.

Da smo za rešitev te težave soodgovorni vsi, ki vplivamo na vsakdan mladih, poudarja tudi Kaja Cunk: “Treba je izkoristiti potencial družbene skupine, ki razmišlja kreativno in je polna elana. Naj nam ta raziskava služi kot temelj, na katerem bodo vsi ključni akterji na področju mladine, skupaj z mladimi, v prihodnosti gradili uspešen prehod mladih v odraslost.”

PETRA VIDRIH


Najbolj brano