Guliver med pritlikavci

Ko vstopiš v delavnico, kjer nastaja pomanjšana različica Toronta, je, kot bi prišel v otroško igralnico. A oblikovalci, računalničarji, elektrikarji, študentje ... opravljajo resno delo - uresničujejo poslovno idejo, ki naj bi od leta 2017 privabljala trume turistov, šolarjev in domačinov. Pri nastajanju mini Toronta sodeluje tudi Stanley Ziberna, po očetu Slovenec s koreninami na Premu in Ostrožnem Brdu.

Stanley Ziberna skrbi za elektronske možgane, ki v maketah 
in figuricah prebudijo življenje.   Foto: Jana Krebelj
Stanley Ziberna skrbi za elektronske možgane, ki v maketah in figuricah prebudijo življenje.  Foto: Jana Krebelj

Stanley Ziberna nam delavnico razkaže s precejšnjim ponosom, saj je takšen mini svet, ki se bo uradno imenoval Our home & miniature land, novost v Kanadi. Stanley ima pri nastajanju Toronta v pomanjšani podobi eno ključnih vlog - sodelavci ga imenujejo nevrolog razstave. “To šaljivo ime so mi dali, ker gradim možgane celotne razstave. Odgovoren sem za tehnologijo in za to, kako to tehnologijo povezati med seboj,” pojasnjuje v Torontu rojeni računalničar.

Živahno mini mesto

Na razstavo nas odpelje z računalnikom pod pazduho. Za tem, kar je danes videti le preprost klik in v pretežni meri kar sprožitev sistema na daljavo, se skrivajo ure programiranja, Stanleyjeva opornica za hrbet pa dokazuje, da je že neštetokrat po kolenih zlezel pod mize in povezoval žičke med seboj. Delo je zanimivo, ustvarjalno, prikimava, no, ko se je treba z vsako še tako majhno hiško ukvarjati ure in ure, lahko postane nekoliko duhamorno, a ta občutek izgine takoj, ko se ozre na celoto.

Ko prižge vse lučke v hišah in nebotičnih, osvetli pomanjšani CN Tower, ki še štiri desetletja po dograditvi velja za enega najvišjih komunikacijskih stolpov na svetu, in z elektroniko sproži zapiranje strehe najbolj znanega kanadskega stadiona Rogers centra (Kanadčani se radi pohvalijo, da je imel njihov stadion prvi na svetu v celoti zložljivo streho), pred gledalci zaživi živahno mini mesto, po velikosti sicer največje v Kanadi.

Ekipa, ki jo je za izgradnjo Toronta v pomanjšani podobi najel kanadski poslovnež Jean-Louis Brenninkmeijer, je model glavne železniške postaje Union Station gradila štiri mesece, 12 mesecev je trajala gradnja večnamenske športne dvorane Air Canada Centre, še dlje gradnja že omenjenega Rogers centra ... “Samo v enem nebotičniku je vgrajenih približno 2000 led žarnic,” med prikazovanjem, kako njegovi sodelavci ročno vgrajujejo drobne lučke, pove Stanley.

Večina lučk v nebotičnikih, skoncentriranih v strogem središču Toronta, in v družinskih hiškah, ki zlasti tujemu obiskovalcu kot na pladnju prikažejo tipično kanadsko gradnjo, že sveti. Stanley zdaj načrtuje osvetlitev le še za dva nebotičnika. “Zame je na razstavi najbolj zanimivo tisto, česar obiskovalci verjetno ne bodo nikoli videli: enajst nadzornih plošč, 20 kilometrov žic in tehnologija z vsega sveta, ki ni namenjena temu, da bi delovala skupaj, a smo jo mi povezali in spravili v tek,” pove.

Odprtje leta 2017

Začeli so pri Torontu, na daljši rok pa načrtujejo verodostojen prikaz vseh največjih kanadskih znamenitosti, vključno z Niagarskimi slapovi. Kanada v pomanjšani podobi sicer ni nekaj novega v svetu - Brenninkmeijer je zamisel zanjo dobil v Hamburgu, kjer so pred 15 leti odprli svoj mini Wunderland. V mini zgodbi o Torontu izstopa predvsem prizadevanje njenih ustvarjalcev, da bi razstavo naredili čim bolj dinamično, podprto s sodobnimi tehnologijami in aplikacijami, polno svetlobnih in drugih efektov, ki jih sprožijo obiskovalci, torej takšno, da bi pritegnila sodobno publiko, ki se brez dražljajev začne hitro dolgočasiti.

Poleg turistov med obiskovalci vidijo tudi šolske skupine in domačine, ki naj bi na prikazu svojega domačega kraja v pomanjšanem merilu videli, kako mesto sploh živi in deluje, spoznavali geografijo in zgodovino svojega okolja in se na posebnih delavnicah tudi sami preizkusili v modelarstvu. Mini Toronto je kraj, kjer bi lahko tudi suhoparne matematične naloge v slogu “vlak A gre s postaje ob X uri, vlak B pa ob Y uri, kdaj se bosta srečala?” postale otrokom bolj zanimive. V pomanjšanem mestu je namreč kilometer in pol mini železniških tirov, na katerih se bodo stalno srečevali mini vlaki.

Odprtje razstave načrtujejo za poletje 2017, ko bo Kanada praznovala 150-letnico svoje ustanovitve. Do tokrat naj bi bilo vse nared za to, da bo Toronto v pomanjšani podobi zaživel v strogem središču Toronta, ob vznožju CN Towerja, poleg Rogers centra in akvarija.

JANA KREBELJ


Najbolj brano