Grki brez dela, a za krizo niso krivi

Grška dolžniška kriza in razvoj dogodkov ob njenem reševanju so glavna tema domala vseh medijev. Zbrali smo nekaj pogledov tujih medijev.

Grški časopisi te dni poročajo o tem, kaj se dogaja z grškim ljudstvom, pa tudi o posledicah, ki jih prinašajo na videz nerešljive grške razmere. Atenski jutranjik Kathimerini poroča o delavcih v zasebnem sektorju, ki jim delodajalci pravijo, naj ne hodijo več v službe, jih pošiljajo na prisilne dopuste ali jim režejo ure. Podjetniki pa napovedujejo, da bodo naslednja stopnja odpuščanja, saj je zaradi nelikvidnosti bank zamrznilo gospodarstvo, z njim pa tudi načrti za rast. Komentatorji poročajo, da so Grki nevarno blizu katastrofi. Da je njihov kolektivni referendumski “ne” sicer pokazal na zavestno odločitev o odhodu iz evroobmočja po eni strani in na upanje na boljši dogovor z upniki po drugi strani. Ker se je slednje izkazalo za napačno, si komentatorji ne upajo napovedati, kaj se bo zgodilo v prihodnosti, menijo pa, da Grke v vsakem primeru čaka grdo prebujanje iz referendumskega sna.

Nekateri grški mediji kritično spremljajo razvoj zadnjih dogodkov in vladnih obljub o iskanju kratkoročnih in dolgoročnih rešitev v paketu. Drugi spet opozarjajo na absurdnost razmer in referenduma, kjer je danes videti, kot da so Grki obkrožili NE, dejansko pa mislili DA in ki ga je Evropa videla kot grško voljo po izstopu iz evroobmočja. Ker so ga razpisali v trenutku poteka roka za plačilo dolga, čeprav so vedeli, da se bo likvidnost bank ustavila, je prinesel veliko škodo tako gospodarstvu, še bolj pa turizmu.

O posledicah grške krize obširno poročajo tudi ameriški mediji. Komentatorji New York Timesa, denimo, se strinjajo, da Grčija tačas lahko več izgubi s podaljševanjem članstva v evroskupini, kot pa z nadzorovanim in mehkim izhodom iz nje. Če bi namreč EU sedaj popustila Grčiji, bi to lahko vodilo do večje podpore strankam v ostalih državah, kjer so v vzponu evroskeptične stranke (Italija, Španija, Portugalska), vzpon teh strank na oblast pa bi lahko pomenil ponovno delitev Evrope - podobno kot v času hladne vojne, le da danes s socialisti na eni in kapitalisti na drugi strani.

Obenem kolumnisti tudi poudarjajo, da za morebiten izstop iz evroobmočja ne gre kriviti grškega prebivalstva ali celo reči, da bi bili Grki zaradi tega slabi Evropejci. Grška dolžniška kriza namreč po njihovem mnenju odseva neodgovorno posojanje in izposojanje denarja, v vsakem primeru pa mora vladne grehe plačati grško ljudstvo.

Italijanski časopisi pišejo predvsem o izgubljenih milijardah italijanske države, če bo prišlo do grexita. “Smrt bo nastopila zaradi pomanjkanja kisika,” piše Marco Zatterin v torinski La Stampi in nadaljuje: “Izhod iz evroobmočja ne bi prišel po odločitvi sveta evroobmočja ali s preglasovanjem v parlamentu, temveč preprosto s tem, ko bi ECB zaprlo pipo denarnega dotoka zaradi nelikvidnosti grških bank in države.” Grkom bi tako v nekaj tednih fizično zmanjkalo evrov in bi bili prisiljeni poslovati v novi valuti.

O Grčiji pišejo tudi poljski mediji, komentatorji časopisa Gazeta Wyborcza govorijo o neučinkovitosti evropskih elit pri reševanju grških problemov in za krizo krivijo nemške politike, ki da so v največji meri oblikovali politiko upnikov do Grčije. Najbogatejše evropske države naj bi tudi zavestno postavljale Grčiji nesprejemljive pogoje, takšna taktika pa diskreditira tudi evropske elite. Komentatorji ocenjujejo, da bi bila najboljša rešitev grško slovo od evroobmočja, kar bi sicer zahtevalo podporo mednarodnih institucij, ki bi jo Grki namenili podkrepitvi grškega gospodarstva z infrastrukturnimi naložbami in pomočjo podjetjem. A naj bi to nemške elite zamolčale, ker bi lahko udarilo interese nemških izvoznikov. TMV

---