Final so ubili kriza in plenilci

Final je bil ugledno novogoriško podjetje, posebej osredotočeno na zaključna dela v gradbeništvu. Zdaj zaključna dela v Finalu opravlja stečajni upravitelj. In hudo zamuja pri zastavljenih rokih, ker so teren in vremenske razmere precej slabši, kot je bilo moč pričakovati.

>Izpodbojne tožbe, pravde, izvršbe in kazenske ovadbe debelijo že zdaj zajeten stečajni spis. Bolj ko se papir nabira, bolj plahni upanje nekdanjih podizvajalcev in dobaviteljev, da bodo videli kakšen evro izplačila svojega dolga. Za svojo nesrečo plebiscitarno krivijo enega samega človeka. Ime mu je Haddis Salem Kifle.

Čeprav ime zveni tuje, je Haddis Kifle domačin, človek, ki je odrasel v Vrtojbi. Mama je očeta, Etiopijca, spoznala v Ljubljani, kjer je bil na študentski izmenjavi. Ugleden, uspešen in priljubljen je direktor Finala prek družbe Fin-go postal tudi njegov večinski lastnik. A Kifle vse bolj postaja tujec med svojimi lastnimi ljudmi, ki so prepričani, da je s finančnimi mahinacijami izčrpal Final, premoženje prenesel na podjetja, ki jih je ustanavljal prav v ta namen, in za seboj pustil milijonsko luknjo.

To, da mine preveč časa, je eden od najpomembnejših vzrokov za neuspešnost in nesmotrnost raziskav gospodarskega kriminala. Pri Finalu bodo morebitne ugotovitve o kaznivih dejanjih gotovo prišle prepozno za odpravo njihovih posledic.

“Ne razumem, kako je to mogoče. Za navaden prekršek takoj priletijo policisti in nam dajo kazen. Ovadbe za Final pa so stare že nekaj let, pa se še vedno ni nič premaknilo,” ne more razumeti eden od upnikov.

Na novogoriškem tožilstvu pritrjujejo, da so bile prve ovadbe, kar tri, zoper družbo in odgovorne osebe vložene že leta 2011. V letu 2012 so na tožilstvu dobili štiri ovadbe, v naslednjih dveh letih pa po eno. Skupaj torej devet ovadb. “Vse prejete kazenske ovadbe v letu 2011 in eno, prejeto v letu 2012, smo s sklepi zavrgli. Eno kazensko ovadbo, prejeto v letu 2012, smo v pristojno reševanje odstopili na Okrožno državno tožilstvo v Mariboru. Ostale kazenske ovadbe se vse nahajajo na PU Nova Gorica v zvezi z zahtevami pristojne državne tožilke, ki ovadbe obravnava, da jih dopolnijo, pri čemer so bila policiji dana natančna navodila,” so pojasnili na tožilstvu. Priznavajo, da tudi sami nestrpno pričakujejo izid policijskega dela: “V vseh primerih gre za obsežne dopolnitve, pri čemer je določene podatke potrebno pridobivati tudi od drugih organov. Pri raziskovanju kaznivih dejanj smo odvisni od policije, in dokler policija ne poda vseh zahtevanih dopolnitev, o zadevi ne moremo odločiti. Na hitrost dela policije žal lahko vplivamo samo z urgencami.” Urgirali so kar nekajkrat, dodajajo na tožilstvu.

Na policijski upravi Nova Gorica na vprašanje, zakaj preiskovalna dejanja trajajo že toliko časa, odgovarjajo, da zato, ker je postopek kompleksen. Policisti podatke zbirajo od lanskega leta, pojasnjujejo: “Gre za obsežno preiskavo, v sklopu katere so novogoriški kriminalisti zasegli veliko poslovne dokumentacije, ki jo je potrebno pregledati. Med preiskavo pa policija sodeluje tudi z drugimi pristojnimi institucijami.”

Stečajni upravitelj Finala je povedal, da so ga policisti prvič poklicali šele letos poleti.

Brezupniki

Stečajni upravitelj Andrej Kozelj, odvetnik, ki sedi v pisarni v Ljubljani, je leto in pol po začetku postopka, precej črnogled. Tako rekoč edino premoženje Finala so poslovne stavbe z ocenjeno tržno vrednostjo 2,4 milijona evrov. Obremenjene so z bančnimi hipotekami, kar pomeni, da se bo vsa kupnina, ki pa bo gotovo nižja od ocenjene vrednosti, prelila na račune Družbe za upravljanje terjatev bank (DUTB). Iz nekaj tožb bo morda, ali pa tudi ne, stečajni upravitelj potegnil dovolj, da bo poplačal delavce.

Stečajni upravitelj je poslovno stavbo poskušal prodati že dvakrat, a neuspešno. “Imeli smo dva velika najemnika, ki bi bila stavbo morda pripravljena tudi odkupiti, a so ju nazadnje odvrnile težave z dostopom do nje,” razlaga Kozelj. Lastniki okoliških parcel so namreč družbe, ki jih obvladuje Kifle, kar je vir nenehnih sporov in motenjskih tožb.

Nekaj manjših najemnikov ostaja v stavbi in prihodek od najemnin je ravno dovolj za plačilo sprotnih stroškov stečajnega postopka. Kozelj napoveduje, da bo stavbo zdaj skušal prodati po delih: v vsakem primeru pa bo vsa kupnina šla slabi banki, ki je prevzela bančne terjatve.

Za navadne upnike, njihovih terjatev je za 6,6 milijona evrov, pa ne bo ostalo nič. Kako je mogoče, da je od podjetja, ki je imelo v najboljših letih več kot osem milijonov letnih prihodkov in v katerem je skoraj sto zaposlenih prejemalo plačo, povprečno višjo od tisoč evrov, ostalo tako malo? Zaradi ene črke, pravijo upniki in nekdanji zaposleni.

Haddis Kifle, v katerega mnogi na Goriškem uperjajo prst, je trenutno v tujini. Nanj smo se obrnili s številnimi vprašanji, tako glede lastništva in poslovanja Finala kot z njim povezanih družb in oseb, ki sodijo v njegov krog.

Kifle se nam je sicer oglasil, a je bil zelo skop. Dejal je, da je odgovore na večino vprašanj mogoče najti na javno dostopnih aplikacijah oziroma v dokumentaciji in letnih poročilih družbe Final d.d. Na ostala vprašanja pa ni odgovoril, ker so proti njemu sproženi sodni postopki “in ne bi rad podajal odgovore prek medijev o zadevah, dokler sodni postopki ne bodo zaključeni”. Ko bodo končani, pa bo, je dodal, “z veseljem podal odgovore in moje mnenje glede zadev”.

Vse od a do e

Finel je ime podjetja, ki ga vodi Haddis Kifle in je trenutno v lasti njegovega brata Simona Kifleja. Še v letu 2010 je bila družba tako rekoč brez sredstev in prihodkov. Leta 2011 pa se je začel njen skokovit vzpon. Sredstva so se z borih 10.000 povzpela na dobra dva milijona evrov, prihodki, ki so znašali dva tisoč evrov, pa so narasli na več kot pol milijona. V istem obdobju se je začel strmi padec Finala. Tako sredstva kot prihodki so se zmanjšali za skoraj milijon in pol in izguba se je podvojila.

Pomemben vzrok za težave je gotovo globalna gospodarska kriza, zatrjujejo poznavalci. “Krizo bi mogoče Final celo preživel. In mogoče bi lahko preživel lastniške mahinacije. Obojega naenkrat pa nikakor ni mogel,” se je slikovito izrazil eden od sogovornikov.

Razlog za to, da se Finelu kriza sploh ni poznala, Final pa jo je čutil dvojno, je v seriji različnih, računovodsko dosledno izpeljanih poslov, ki so od a-ja k e-ju prenesli denar, stroje, opremo in nepremičnine. Finel je, denimo, izstavljal račune za dela, za poslovno svetovanje in strokovna mnenja, Final pa je dolgove odplačeval s koščki svojega premoženja.

“Poslovna dokumentacija, ki je bila uporabljena v medsebojnih odnosih, je natančna. Kako je Finel prišel v položaj, da je postal Finalov upnik, pa je skoraj nemogoče ugotoviti. Razen s forenzičnimi metodami,” pojasnjuje stečajni upravitelj Andrej Kozelj, ki je na pobudo upniškega odbora vložil več kazenskih ovadb. Sporne posle pa skuša razveljaviti tudi v izpodbojnih tožbah.

Propadanje Finala je eksemplarična zgodba. Prvič zato, ker odlično ponazarja razkroj slovenskega gradbeništva. In drugič zato, ker so akterji uporabili zajeten arzenal trikov, s katerimi lastniki, ki obvladujejo več podjetij, premikajo denar z enega, običajno večjega, na druga, običajno manjša, satelitska podjetja.

> Poceni kredit

Matično podjetje drugim družbam da kredit pod ugodnimi pogoji ali z odlogom plačila, pri čemer najpogosteje anuitete ostanejo neplačane.

Final je podjetjema Fin-go in Vetral odobril kredita v skupni vrednosti več kot pol milijona dolarjev. Možnosti, da bi stečajni upravitelj izterjal ta denar, tako rekoč ni.

> Umetne terjatve

Matičnemu podjetju satelitske družbe izdajajo račune za poslovno svetovanje, strokovne ocene, študije in podobno. S tem se ustvari dolg matičnega podjetja. Ali so bile intelektualne storitve dejansko opravljene, pa je, sploh po določenem času, skoraj nemogoče preveriti.

Finel je za Final opravljal celo vrsto storitev, čeprav v obdobju, ko so nastajale pogodbe, manjša družba sploh ni imela zaposlenih. Spornost teh pogodb je ena od stvari, s katero naj bi se ukvarjali kriminalisti in tožilstvo, a je z vsakim dnevom iskanje sledi težje.

> Kompenzacije

Dejanske ali fiktivne terjatve matično podjetje poplačuje s stanovanji, zemljišči, opremo, vozili, pri čemer so deli premoženja, ki tako preidejo v last satelitskih podjetij, podcenjeni.

V mesecih pred stečajem, ugotavljajo upniki, je veliko opreme prešlo v lastništvo Finela, ki je postal tudi lastnik zemljišč v okolici poslovne stavbe Finala.

> Asignacije

Matično podjetje svojim strankam naroči, naj del denarja ali celotni znesek za plačilo računa nakažejo neposredno na račun satelitskih podjetij.

Final se je s svojimi strankami dogovoril, da prek asignacije denar nakažejo neposredno družbi Kitcom.

> Družinski popust

Matično podjetje sorodnikom in prijateljem direktorja in drugih vodilnih v podjetju prodaja stanovanja ali zemljišča po cenah, ki so veliko nižje od tržnih.

Stečajni upravitelj je s tožbo neuspešno zahteval razveljavitev prodaje stanovanja v lasti Finala staršem Haddisa Kifleja po nenavadno nizki ceni. Odprta je še izpodbojna tožba v poslu prodaje stanovanj v počitniškem domu v Dajli ljudem iz Kiflejevega kroga.

> Investitorske igre

Pri gradbenih podjetjih je matična družba izvajalec gradnje stavbe, denimo stanovanjskega bloka, satelitsko podjetje pa investitor in ob koncu gradnje lastnik stavbe, čeprav je delo izvajalca morda podcenjeno ali neplačano.

Stanovanjski blok v Šempetru pri Gorici je gradil Final, investitor pa je bil Fin-go, ki je stanovanja tudi prodal.

Haddisovo ozvezdje

Finel ni edino podjetje v lasti Haddisa Kifleja, njegovih družinskih članov, sorodnikov in najtesnejših prijateljev. Podjetji Fin-go in Vetral sta, denimo, od Finala dobila zajetni, nekaj stotisoč evrov vredni posojili. Podjetje Kitcom je kot upnik Finala prejemalo asignacijske zneske iz pogodb v poslih, pri katerih je bil Final izvajalec.

Simptomatično je, da se je Haddis Kifle lastniško in v veliki meri tudi upravljalsko umaknil iz vseh podjetij. Kitcom zdaj vodi njegova žena Helena Tomažič. Finel je v lasti brata Simona Kifleja, Fin-go vodijo dolgoletna poslovna partnerja Peter Colja in Vito Bartolič ter sorodnica Enesa Čajić. Vetral je bil izbrisan iz evidence, a kmalu je bilo po hitrem postopku ustanovljeno novo podjetje z istim imenom, ki ga zastopa Urška Mermolja, partnerka Simona Kifleja. Z izjemo novega Vetrala, ki dela naprej in dejansko proizvaja ter vgrajuje aluminijasta okna in vrata, gre ostalim družbam zelo slabo. Tako slabo, da tudi v primeru, če stečajni upravitelj zmaga na sodišču, ne bo kaj izterjati.

Jih bo rešil vrtec?

Edino upanje za delavce, ki čakajo na dve tretjini svojih neizplačanih odpravnin, je sodba, ki naj bi jo novogoriško sodišče izdalo v naslednjih tednih, pravi predsednik upniškega odbora in nekdanji zaposleni Aleksander Rijavec.

Stečajni upravitelj toži Mestno občino Nova Gorica, ki je prekinila pogodbo za gradnjo vrtca Kekec v Novi Gorici in unovčila bančno garancijo. Ta zaplet je Final, ki se je že otepal s hudimi težavami in tudi zato katastrofalno zamujal pri gradnji vrtca, dokončno potisnil čez rob.

Če bo tožba uspešna in bo morala občina vrniti del denarja, bo prazna gradbena jama, ki ostaja za Finalom, vsaj nekoliko manjša.

VESNA HUMAR

---