Expo za Slovenijo ni napaka

Svetovna razstava v Milanu za seboj sicer ne bo pustila kaj podobnega, kot je na primer Eifflov stolp v Parizu, postavljen za razstavo leta 1889 in zapisan v seznam svetovnih znamenitosti, nedvomno pa smo ponovno priče globalnemu dogajanju. Expo je spektakel, ki ponuja priložnosti. Tudi Sloveniji.

Slovenci radi vnaprej podvomimo v domala vse, kar nam napove ali obljubi država. Temu se seveda ni mogel izogniti niti tako obsežen in ambiciozen projekt, kot je nastop Slovenije na svetovni razstavi Expo v Milanu. Bomo upravičili izdatek petih milijonov evrov davkoplačevalskega denarja, je bilo in ostaja osrednje vprašanje, ki ga odgovornim tako zavzeto postavljajo predvsem novodobni “raziskovalci”. Drži, da se, žal, marsikdaj skepsa izkaže za upravičeno, toda ostanimo pri tistem, kar lahko rečemo po videnem in doživetem, ko gre za nastop naše države v Milanu.

Vsak obiskovalec bo moral priznati vsaj to, da tam stoji lepa, moderna in prijazna hiša v lesu in steklu, ki na svojem pročelju nosi napis I feel Slovenia. Spregledati je skoraj ne moreš, saj njeno dvorišče meji na najbolj prometno alejo v kompleksu razstavišča. Mimo gre tako rekoč sleherni obiskovalec, v njegovi neposredni soseščini se namreč bohotijo hiše največjih, ki jih pač moraš obiskati (italijanska, na primer). Za povrh se prav pod slovensko hišo razprostira velik zabaviščni prostor za koncerte in podobne dogodke.

Ne, slovenski paviljon ni sapo jemajoče arhitektonsko čudo, kakršna je videti naokoli in pred vrati katerih je treba predvsem iz radovednosti, kaj se tam skriva, čakati v dolgih vrstah. Prepričali pa smo se, da naš celo presega pričakovanja slovenske ekipe v Milanu. Povprečno ga na dan obišče približno 4000 ljudi, med katerimi jih precej prihaja iz strokovne javnosti, ki ne skopari s komplimenti. Na Expu sicer sodeluje 145 držav, Slovenija pa je med 53-imi, ki so si privoščile samostojno hišo. Postaviti takšno stavbo za manj kot dva milijona evrov (kot rečeno, je pet milijonov namenjenih za celoten projekt z vsemi stroški), je pravi podvig. Ruski paviljon, na primer, je “vreden” 200 milijonov evrov, italijanski kompleks le pol manj in tako naprej. In še nekaj gre v prid naši hiši: skoraj zanesljivo bo dobila kupca, ki jo bo pripeljal v Slovenijo.

Do tod torej vse lepo in prav. Kaj pa pod streho, v prostorih s približno 800 kvadratnimi metri površine? V vse hiše, tudi v slovensko, je treba vstopati z vèdenjem, da svetovne razstave že desetletja niso običajni sejmi z razkazovanjem ekonomske moči in s pihanjem potrošniku na dušo. Takšno noto so jim dolga leta narekovali Američani, od leta 1970 naprej pa jim organizator določa temo. Tokratna nosi slogan “Hrana za planet, energija za življenje.” Slovenija dodaja: “Čutim Slovenijo. Zelena. Aktivna. Zdrava”. To utemeljujemo s solinami, čebelami, termalnimi in z mineralnimi vodami, s pohodništvom in kolesarjenjem ter s projektom merjenja črnega ogljika.

V skladu s temi vsebinami so stalno postavljeni eksponati lahko le drobne zanimivosti. Zato je treba naprej: gosta nagovoriti s prijazno besedo, se posluževati sodobnih multimedijskih pripomočkov in vse skupaj začiniti s spremljevalnim programom. V slednjega se vključujejo slovenske pokrajine s svojimi dediščinami, z gastronomskimi in drugimi posebnostmi. Primorska je svojo nalogo že opravila. Priče smo bili predstavitvi Smaragdne dežele, ki združuje 13 severnoprimorskih občin. Kdo poreče, da kaj posebnega to ni bilo. Toda iz pogovorov s tujimi obiskovalci lahko sklenemo, da jih Slovenija zanima, kupi s turističnimi prospekti so se “nevarno” nižali, ljudje so odhajali dobro razpoloženi. Kuharski mojster Tomaž Kavčič iz gostilne Pri Lojzetu na dvorcu Zemono je tujce prepričeval, naj se zgledujejo po slovenski jedilni mizi, na kateri zlasti ob nedeljah ne sme manjkati goveja juha. Deluje skromno, nadaljevalo pa se je tako, da je Kavčič tistega dne odgovarjal petim novinarjem svetovnih gastronomskih revij, v naslednjih dneh pa je po slovensko razvajal petične in visoke goste elitne Expojeve restavracije.

Podobno taktiko ubirajo drugi. Pri Američanih, denimo, kaj drugega razen vrta na navpičnih zunanjih stenah skoraj ne opaziš, ogromen in pregrešno drag paviljon Združenih arabskih emiratov te prevzame zgolj z nekajminutnima filmoma, v avstrijskem se le sprehodiš po gozdu ... Bistveno je, kako se obiskovalec v tvoji hiši počuti.

Slovensko gospodarstvo kot da se je Expa otepalo, čeprav ima na voljo celo brezplačno poslovno platformo. Priložnost šele zaznava, pravijo pri agenciji Spirit. To gotovo velja za novogoriški Hit, ki svojo promocijo podaljšuje. Medtem ko se je na Hrvaškem neudeležba države na Expu razvila v politični problem, Slovenija lahko računa, da je bila odločitev dobra. Ne pozabimo, da se bo do konca oktobra tam (Milano res ni daleč) zvrstilo predvidoma 20 milijonov obiskovalcev, od teh bo pet milijonov Italijanov, naših najboljših gostov.

DAVORIN KORON

---