Draga univerza, vse najboljše

Naslov seveda ni voščilo ob rojstnem dnevu, temveč naštevanje dejstev. Prvo dejstvo: univerza je draga. Drugo dejstvo: od nje prihaja vse najboljše. In tretje dejstvo: znanost je dama. Če hočemo, da iz nas naredi srečne bogataše, moramo imeti nekaj potrpljenja.

Vsakdanji prizor v središču Nove Gorice je star, pokrpan, petnajst ali dvajset let star avtomobil, fiat ali lancia, običajno siv ali temno moder, ki se precej postrani ustavi na parkirišču pred igralnico, na mestu, rezerviranem za taksije, in iz katerega se počasi, ob očitnih bolečinah v križu, s cigareto v ustih in pomečkanim plaščem, ki je bil kupljen za visoko ceno, a pred dolgim časom, dvigne moški v poznih srednjih letih. Včasih razkuštran, drugič neobrit, kronično zaskrbljen in neprespan, je ta “tulio”, kot mu nekoliko žaljivo, a ne preveč, rečejo domačini, steber goriškega gospodarstva. Če ga srečamo na njegovi kratki poti od parkirnega mesta do vhoda v igralnico, kjer vsak dan zapravi sposojenih dvesto evrov, se mu priklonimo. Je namreč naša sedanjost in, če se bo ponovni vzpon hazarderske industrije, ki so ga napovedali zadnji trendi, nadaljeval, hvala bogu, tudi naša prihodnost.

Zanimivo je, da v vrednost, pomembnost in verodostojnost tega lika nihče ne dvomi. Nihče se ne vpraša, ali je tistih dvesto evrov vrednih ogljikovega dioksida, prašnih delcev in negativne energije, ki jih ustvari njegov vsakodnevni prihod. Ker poganja igralniško koncesijo, ohranja delovna mesta in plače, je ta “tulio” za regijo in mesto nepogrešljiv. V nasprotju z, denimo, univerzo. Ki samo požira proračunski denar in ustvarja prodajalce megle.

Problem pri tem ni naš odnos do igralništva, ki je stranskim učinkom navkljub vsega spoštovanja vredna gospodarska dejavnost. Problem je naše nerazumno zaničevanje vsega, kar ne deluje na gumb. Kar ne vrača vložka po načelu igralnega avtomata, torej hitro in glasno.

Skoraj neopaženo je skozi medijski prostor zdrsnila novica o tem, da je Mednarodni denarni sklad Slovenijo okaral zaradi visokega deleža BDP za izobraževanje. Sklad so zmotile predvsem velika količina denarja, namenjenega osnovnemu in srednjemu šolstvu, ter socialne ugodnosti za študente. Ob tem, da je marsikatero opozorilo finančne ustanove o neracionalnosti pri trošenju najverjetneje na mestu, pa zbode dejstvo, da je uvrstitev Slovenije med pet držav z najvišjim deležem BDP-ja, namenjenega izobraževanju, predstavljena kot slabost in šibkost.

Novogoriška območna enota zavoda za zaposlovanje v letu 2015 beleži pozitivne trende. Novih zaposlitev je bilo v prejšnjih mesecih več kot novih prijavljenih v evidenco brezposelnih. Število ljudi brez službe upada hitreje kot v nekaterih drugih delih Slovenije. Ostaja pa relativno visok delež visoko izobraženih med iskalci zaposlitve.

Za marsikoga bi bil to dokaz, da ima Mednarodni denarni sklad prav. Da potrebujemo več obrtnikov in manj študentov. Da mora javni denar neposredno teči v pedagoške in raziskovalne projekte, ki hitro dajejo ljudi s primernimi spretnostmi in znanjem. Da je treba staviti na aplikativno znanost, na oblike razmisleka, ki jih je mogoče kar najhitreje pretopiti v dodano vrednost. V plače in v proračunske prihodke. S tega stališča je novica o 20. rojstnem dnevu četrte in najmlajše ter edine slovenske zasebne univerze, ki ima sicer vznemirljive aplikativne projekte, a tudi nenavadno ljubezen do umetnosti, humanistike, osnovnih delcev in gama žarkov, popolnoma nepomembna.

A trik je v tem, da bo “tulio” svojo obtolčeno lancio z visokim ogljičnim odtisom morda nekega lepega dne odpeljal kam drugam. V Tržič ali na Reko. In da bo tistega dne dinamičen, delaven in ambiciozen mlad človek z belo srajco, srednjo šolo in šestimi tečaji ostal brez plače in z neporavnanim lizingom za mat črnega beemveja.

Trik je v tem, da so hitrost, učinkovitost in nizki stroški res lastnosti, ki na globalnem ekonomskem trgu zagotovijo uspeh posamezniku in podjetju. A za dolgoročni in trajni uspeh družbe so potrebne trdnejše korenine, ki se hranijo iz resničnega, zasidranega, nepodkupljivega znanja.

Morda tudi v visokošolskih predavalnicah in laboratorijih takšnega znanja kdaj pa kdaj zmanjka. A če sploh kje, ga lahko iščemo ravno tam. Zato se na univerzo splača staviti - tudi če je mlada in tudi če finančni svetovalci stavo odsvetujejo.

VESNA HUMAR

---