“Doslej sem uspešno prebrodila različne krizne situacije”

Za njo je leto ministrovanja, burno, polno očitkov, protestov in zahtev, vendar tudi številnih uspehov, dodaja sama. Ministrica za kulturo Julijana Bizjak Mlakar nas je v torek sprejela v svoji pisarni na Maistrovi 10 v Ljubljani.

> Gospa ministrica, zakaj ne odstopite?

“Zakaj pa mislite, da bi morala?”

> V enem letu ste doživeli ogromno negativnih odzivov.

“Negativne odzive sem dobila predvsem od pretendentov za ministrsko mesto. Ker gre za njihove osebne interese, se je nanje nesmiselno ozirati. Negativen odziv je prišel tudi ob objavi medijskega zakona. A ko smo sedli skupaj, smo ugotovili dva vzroka - to, da so v zadnjih treh, štirih letih močno upadla sredstva za radijske in zlasti televizijske postaje posebnega pomena. Nekatere televizijske postaje so bile praktično pred ugasnitvijo. Drugi vzrok pa je bil v nezaupanju v zakonodajne postopke, ker naj bi bil pred leti brez sodelovanja z izdajatelji radijskih in televizijskih programov sprejet zakon, ki jim je povzročil velike finančne težave. Dogovorili smo se za reševanje finančnih težav, kar smo tudi realizirali, hkrati pa smo vzpostavili zaupanje med nami, saj sem obljubila, da bomo vodili dialog o vseh vprašanjih in zakonske rešitve pripravljali pregledno. Po oblikovanju predloga zakona smo zakon za 14 dni ponovno dali na splet in ponovno proučili predloge, ki so prispeli na ministrstvo. Vse smiselne, ki so bili hkrati v javnem interesu, smo upoštevali. Ko smo vzpostavili medsebojno zaupanje, ni bilo več težav.”

> Kulturniško javnost ste s prevzemom tega ministrstva presenetili, saj vas dotlej nikakor ni bilo mogoče povezati s kulturo. Ste profesorica matematike, delali ste povečini v zdravstvu ...

“V zdravstvu nisem nikoli delala, to je vaša napačna informacija.”

> Bili ste povezani z njim.

“Sem magistra poslovne politike in organizacije, tudi profesorica matematike, habilitirana sem bila za višjo predavateljico menedžmenta v zdravstvu, med drugim sem tudi pooblaščena aktuarka. Veste, kultura ne pripada samo nekomu, ki se ukvarja s slikanjem, in na ministrskem mestu ne pričakujemo le človeka, ki zna peti arije ali kaj podobnega ...”

> Že, vendar pričakujemo nekoga, ki je suveren na tem področju, ki ga obvlada.

“Na tem področju sem povsem suverena, kar sem dokazala že na predstavitvi za ministrico v parlamentu, ki ni naletela na noben ugovor. Morate pa vedeti, da je to politično mesto, in moja naloga je organiziranje dela in vodenje resorja v javnem interesu. Glede na podporo, ki jo dobivam iz različnih krogov, lahko rečem, da se z negativnimi pripombami oglaša predvsem tistih sedem ljudi, ki imajo svoje osebne interese.”

> Se vam ne zdi, da vendarle popreproščate razmere?

“Ne, prav nič. Doslej sem uspešno prebrodila različne krizne situacije. Poglejmo samo finančno sliko. Ko sem ministrstvo prevzela, je bilo v zelo slabem stanju, tudi finančno. V manj kot dveh letih, preden sem resor prevzela, je izgubilo 22 milijonov evrov integralnih sredstev in se odpovedalo prednostni naložbi za kulturo, iz katere bi bilo možno črpati evropska sredstva. Konec leta 2014 in v letu 2015 sem pospešila vse aktivnosti, tudi investicijske projekte. V letu 2014 smo zaradi pospešenih aktivnosti realizirali 161 milijonov evrov, kar je več od 157 milijonov, kot je bil proračun v letu 2013. Pokazalo se bo, da smo tudi v letu 2015 z realizacijo bistveno presegli načrtovani proračun iz leta 2015.”

Julijana Bizjak Mlakar (1956) je leta 1981 na Fakulteti za naravoslovje in tehnologijo v Ljubljani pridobila naziv profesorice matematike, leta 1996 pa na Ekonomski fakulteti magistrirala iz poslovne politike in organizacije. S pomočjo magistrskega študija Zavarovalnih financ in aktuarstva na Ekonomski fakulteti je leta 2000 pridobila še naziv pooblaščene aktuarke. Leta 2008 je bila habilitirana v naziv višje predavateljice menedžmenta v zdravstvu. Poklicno pedagoško pot je začela leta 1980 na Srednji ekonomski in naravoslovni šoli Rudolfa Maistra v Kamniku, nato pa jo je leta 1990 poslovna pot zanesla na področje zavarovalništva in nadzor zavarovalnic v Agencijo za zavarovalni nadzor RS. V mednarodnih in državnih institucijah je kot strokovnjakinja delovala pri pripravi zakonodaje. Med drugim je bila tudi pobudnica in soustanoviteljica Gibanja za ohranitev in izboljšanje javnega zdravstva. Vodstvena dela je opravljala v srednji šoli v Kamniku, Zavarovalnici Triglav, Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije, bila je tudi članica uprave Vzajemne, zdravstvene zavarovalnice. V letih 2009–2011 je bila poslanka državnega zbora, v letih 2011-2014 kamniška podžupanja, v državni zbor pa je bila ponovno izvoljena lani. Pred dobrim letom je prevzela naloge ministrice za kulturo.

Denarja za kulturno dediščino je premalo

> Koliko denarja bo ministrstvo imelo na voljo v prihajajočem letu? Prosim za natančno številko.

“Minister za finance je junija prišel s takšnim predlogom proračuna za kulturo, da se je še meni stemnilo pred očmi ...”

> Ali ne razume, kaj potrebuje kultura?

“Premalo razume. Stvari gleda skozi nalogo, da prihodke uskladi z dohodki. Naloga premierja pa je, da presoja, kaj so prioritete.”

> Ali premier bolje razume kulturo?

“Mislim, da ima zdaj premalo časa za temeljitejše ukvarjanje z njo. Upam, da bo v prihodnje bolje. No, med pogajanji mi je vendarle uspelo, da sem si za leti 2016 in 2017 izborila skupno približno 22 milijonov evrov več. V tem času mi je uspelo tudi pridobiti evropska sredstva za kulturne projekte, večinoma za tako imenovane 'mehke vsebine', ki so v večji meri namenjene kulturnemu kreativnemu sektorju, torej za nevladne organizacije in za samozaposlene v kulturi, nekaj tudi za javne zavode in za e-arhiv. Ker so naše ekipe pri pogajanjih na drugih ministrstvih najprej zavračali, mi ni preostalo drugega, kot da sem pričela z njimi hoditi na sestanke na drugih ministrstvih. Najbrž sem bila edina ministrica, ki je z ekipo hodila od ministrstva do ministrstva in se pogajala za sredstva. Iz finančne perspektive 2014-2020 ima kultura trenutno odobrenih že okoli 35 milijonov evrov, ki smo si jih pridobili z drugih ministrstev. Za nevladne organizacije in samozaposlene v kulturi še nikoli ni bilo na razpolago toliko sredstev, kot jih bo v naslednjih letih. Težava novega proračuna pa je v pomanjkanju sredstev za varovanje, obnavljanje in revitalizacijo kulturne dediščine.”

> Večkrat omenjate kulturno dediščino. Je vaša prioriteta?

“Če pogledamo strukturo proračuna, potem bi lahko rekli, da je vse moja prioriteta ...”

> ... kar je nemogoče.

“Trenutno ni v proračunu dovolj denarja za kulturno dediščino, zato jo moram tolikokrat omenjati. Ker se je prejšnja vlada odrekla evropskim sredstvom zanjo, smo pripravili predlog zakona o zagotavljanju sredstev za nekatere nujne programe v kulturi, ki je tudi del koalicijske pogodbe. Zakon je že dolgo na vladi. Upam, da bo kmalu sprejet in da bomo kmalu dobili še dodatna sredstva - 9 milijonov evrov tako naslednje leto kakor v letu 2017. Vanj ni vključena le državna in občinska kulturna dediščina, ampak tudi javna kulturna infrastruktura, na primer obnova SNG Drame Ljubljana, pa digitalizacija, bibliobusi ...”

“Glede na podporo, ki jo dobivam iz različnih krogov, lahko rečem, da se z negativnimi pripombami oglaša predvsem tistih sedem ljudi, ki imajo svoje osebne interese.”

> Ampak če si postavite preveč nalog, je nevarno, da nobene ne uresničite.

“Minister mora poskrbeti za ustrezno razvijanje vseh področij. Misliti moram na kulturno dediščino, nevladne organizacije, samozaposlene, pisatelje, pesnike, likovne ustvarjalce, celotno uprizoritveno umetnost, filmsko produkcijo, pa na vse naše javne zavode, ki so izjemno kakovostni. Nedavno sem bila v SNG Mariboru na premieri baleta Peer Gynt Edwarda Cluga, ki me je prej navdušil že s Stabat Mater.”

> Ste si že ogledali tudi Peera Gynta v tržaškem gledališču?

“Žal ne. V Trstu sem si nazadnje ogledala Cankarjeve Hlapce. Res, imamo veliko kakovostnih javnih zavodov in veliko izjemnih kulturnih dogodkov. Neka novinarka me je vprašala, ali ne bi nehali financirati enega izmed Slovenskih narodnih gledališč, bodisi ljubljansko bodisi mariborsko, češ da 120 kilometrov ni tako velika razdalja, da bi gledalci ne mogli obiskovati predstav v samo enem. To je povsem napačno razmišljanje. Obe ustanovi sta izjemno kakovostni, vrhunski, obenem pa moramo poleg kakovosti misliti tudi na dostopnost in raznolikost kulture.”

> Kaj pa SNG Nova Gorica?

“SNG Nova Gorica ni tako vrhunsko kakor ljubljansko in mariborsko, je pa kakovostno. In izjemno pomembno je zaradi bližine Trsta in stikov z zamejstvom.”

> Kako ocenjujete delo njegove v. d. direktorice Nede Rusjan Bric?

“Verjetno me sprašujete zaradi razpisa in moje odločitve, da ji ponovno podelim status vršilke dolžnosti. Ko se ljudje prijavijo na razpis, moraš tehtati in presojati, katera odločitev je najboljša za javni zavod. Presodila sem, da je ta izbira najboljša med tistimi, ki sem jih imela na mizi. Ne more pa biti Neda Rusjan Bric direktorica, saj so določene pravne ovire.”

> Pri njej je ovira pomanjkanje vodstvenih izkušenj, mar ne?

“Tako je. Že v času prejšnjega imenovanja sem se šla v Novo Gorico pogovarjati s svetom javnega zavoda in z zaposlenimi, saj mi ni vseeno, kaj bo s posameznimi javnimi zavodi. Pomanjkljivosti, ki sem jih prej zaznala pri njenem delu, je Neda Rusjan Bric v tem času uspešno odpravila, zato se mi je zdela v tem primeru najboljša rešitev.”

> Bo postala direktorica, ko bo dopolnila vodstvene izkušnje?

“Tega pa ne vem, odvisno od takratnega razpisa in kandidatov, ki se bodo prijavili.”

“Minister za finance je junija prišel s takšnim predlogom proračuna za kulturo, da se je še meni stemnilo pred očmi.”

Turšičeva izjava ne drži

> Kdo vam pomaga pri razumevanju tako kompleksnih institucij z zelo zapleteno zgodovino, kakršni sta na Primorskem denimo SNG Nova Gorica in Obalne galerije Piran?

“Imam široko izobrazbo in znam presoditi, kaj je v javnem interesu. Navsezadnje sem bila tudi državnozborska poslanka in podžupanja Kamnika, na drugih vodilnih mestih, tudi članica uprave večje finančne družbe in podobno. Z javnimi zavodi sem imela veliko stikov, kot pobudnica in soustanoviteljica gibanja za ohranitev in izboljšanje javnega zdravstva sem natančno preučila delovanje javnih zavodov, tudi tuje sisteme, tako da mi je širša slika delovanja javnih zavodov jasna. Seveda si pomagam z mnenji strokovnih sodelavcev na ministrstvu, od direktorjev direktoratov do svetovalcev, direktorjev javnih zavodov in drugih. Znam presoditi, kaj je v javnem in kaj v zasebnem interesu. Služim prvemu.”

> Z gladovno stavko soustanovitelja zavoda Ksevt Mihe Turšiča je v javnosti začelo odmevati ime Biserke Močnik, direktorice direktorata za ustvarjalnost. Nekateri jo imenujejo kar “ministrica v senci”.

“V medijih je pisalo veliko reči, a izhajati sem morala iz tistega, kar je v tej zgodbi resnično, iz podatkov in dejstev. Ti govorijo, da so bile težave z obračunskimi dokumenti občinskega javnega zavoda Ksevta, da določena sredstva niso bila namensko porabljena. Uslužbenec, zadolžen za Ksevt v enem izmed sektorjev direktorata, ki ga vodi gospa Močnik, je ugotovil, da bo morala podpisnica pogodbe Občina Vitanje vrniti določena sredstva, saj ni bila priložena dokumentacija, iz katere bi izhajalo, da gre za porabo denarja v skladu s podpisano pogodbo. Turšičevo željo, da bi kulturi pripadla dva odstotka državnega proračuna, pa srčno podpiram tudi sama. Že od začetka gladovne stavke sem bila v stiku z njim, pozvala sem ga na pogovor in ga pozivala, naj preneha stavkati ...”

> Vendar sta morala poseči premier in direktorat ministrstva za finance, da se je stavka prekinila.

“Ne, direktorat ministrstva za finance ni nič posegel v dogajanje. Turšiču sem zaradi odstranitve vsakega dvoma v objektivnost sama predlagala, da celotno dokumentacijo dam v pregled temu direktoratu. Kar je kot razlog za konec gladovne stavke navajal Turšič, je bilo izmišljeno. Direktorat ministrstva za finance ni nikoli rekel, da bi bilo v postopkih ministrstva za kulturo kaj narobe ter da bi Ksevt posloval transparentno in da so njegovi stroški upravičeni.”

> Pravite, da je Miha Turšič lagal?

“Ne vem, kaj je on res rekel, a kar je bilo zapisano v medijih, da naj bi bil rekel, ne drži, zato smo to tudi javno demantirali. Tudi z ministrstva za finance so sporočili, da česa takega niso nikoli izjavili. Postopki pri nas tečejo naprej. Med gladovno stavko sem se pogovarjala tako s Turšičem kakor z Draganom Živadinovom, saj sem želela, da bi vplival na prekinitev stavke. Vesela sem, da se je stavka prekinila, kakor tudi, da se je uveljavil širši pogled na Ksevt. Želeli smo, da k financiranju te ustanove, za katero smo na našem ministrstvu vedno imeli posluh, pristopita še ministrstvi za gospodarstvo in izobraževanje. Finančno ga ne zmoremo podpirati sami. Zaskrbljujoče pa je bilo, da se Ksevt zadnji dve leti sploh ni prijavljal na razpise ministrstva ter da tudi letos ni izčrpal sredstev, ki sem mu jih posebej dodelila.”

> Turšič je pozval k odstavitvi Biserke Močnik. Do tega ni prišlo ...

“Ne more priti. Naj javne uslužbence odpuščamo, ker ravnajo zakonito? Tudi z menoj bi bilo nekaj narobe, če bi zahtevala to.”

> Torej Biserka Močnik še naprej uživa vaše zaupanje?

“O tem ni dvoma. Vsi moji direktorji imajo moje zaupanje, sicer ne bi bili na teh mestih.”

Sprejemljiva bi bila dva odstotka

> Zadnje dni je aktualna novela zakona o knjižničarstvu. Tudi tu se vrstijo očitki, da gre zgolj za krpanje zakonodaje ...

“Od opozicije boste običajno doživeli tovrsten očitek. Pomembno je, da nam je uspelo doseči soglasje s stroko, saj je usklajevanje na tem področju trajalo kar tri leta, kar kaže, da je bilo težko uskladiti vse interese, hkrati pa ostati strokovno na visoki ravni. Zakon so podprli Nacionalni svet za knjižnično dejavnost in druga strokovna združenja. Torej nam je po treh letih uspelo ustrezno zbližati stališča. Rešili smo tudi probleme iz starega zakona, vsebine, ki niso bile v skladu z ustavo.”

> Na primer?

“Knjižnično nadomestilo. Javna agencija za knjigo je po zakonu svoja pooblastila prenašala na društva, tega pa agencija ne bi smela delati. No, vsi skupaj smo zadovoljni, da nam je novi zakon uspelo spraviti skozi državnozborski odbor za kulturo.”

> Na očitek, da samo krpate zakonodajo in mašite luknje, je naletel tudi zakon o uresničevanju javnega interesa v kulturi (ZUJIK) ...

“Ne bo držalo, saj je večina odzivov pozitivnih. Bistvo novele zakona je odpravljanje težav na več področjih. Naš napredek na tem področju, predvsem glede določb ureditve dostojnega plačila za prekarne delavce - samozaposlene v kulturi, so pohvalili celo v Bruslja - UNI MEI (Uni media, entertainment & arts global union), ki so podporo zakonu posredovali tudi predsedniku vlade in finančnemu ministru. Podpirajo nas tudi domači sindikati iz sveta kulture, tudi Društvo slovenskih pisateljev, pa Javna agencija za knjigo ... Predvsem Asociacija pa ne podpira te ureditve za samozaposlene, po kateri bodo tudi prekarni delavci imeli pravico do vsaj minimalnega plačila za svoje delo. Prav je, da je kultura tista, ki bo ponovno vzpostavila etične odnose v naši družbi. Izkoriščanje prekarnih delavcev tako v kulturi kakor drugod je nedostojno!”

> Kultura je pred dvajsetimi leti imela na voljo 2,5 odstotka državnega proračuna. Zdaj ga ima približno 1,7, mar ne?

“Manj. Vendar upam, da ga bo kmalu več. V času prejšnje vlade leta 2013 je imela 157 milijonov evrov, leta 2014 mi je uspelo realizacijo proračuna zvišati na 161 milijonov in predvidevam, da bo približno toliko na voljo tudi letos, in sicer ne glede na poskuse ministrstva za finance, da bi se sredstva kulturi drastično znižala, in na precej nižji rebalans proračuna. Zahvaliti se moram tudi kulturni sferi, ki se je ustrezno odzvala in me podprla pri mojih prizadevanjih. Po trenutnih podatkih naj bi kulturni proračun za leto 2016 znašal 151,5 milijona, za 2017 pa 155,6 milijona evrov. ”

> Kolikšen odstotek za kulturo se vam zdi ustrezen, torej zadosten in ne pohlepen? Dva odstotka? Dva in pol?

“Sprejemljiva bi bila dva odstotka.”

> Sta uresničljiva?

“Če bo sprejet omenjeni zakon o 'kulturnem evru', ki predvideva vsako leto še dodatnih devet milijonov za kulturno dediščino in javno kulturno infrastrukturo, bi prišli v letu 2019 do želenih dveh odstotkov proračuna. To bi bil še zmeraj varčevalni proračun. V trenutnem predlogu proračunov skoraj ni sredstev za kulturno dediščino, čeprav je svet ministrov za kulturo pred meseci v Bruslju kot prioriteto vseh držav EU sprejel varovanje, ohranjanje in revitalizacijo kulturne dediščine. Če teh sredstev ne bo, se odmikamo od evropskih usmeritev in končno tudi od zakonodaje in celo ustave, ki zavezuje državo za varovanje kulturne dediščine.”

“Če bo sprejet zakon o 'kulturnem evru', ki predvideva vsako leto še dodatnih devet milijonov za kulturno dediščino in javno kulturno infrastrukturo, bi prišli v letu 2019 do želenih dveh odstotkov proračuna.”

> Država krši ustavo?

“Skoraj bi lahko tako rekli. Poskrbeti moramo vsaj za najbolj ogroženo dediščino. Ko jo izgubiš, jo namreč izgubiš za vedno.”

> Gospa ministrica, intervju se bliža koncu, vendar me še kar muči tista sedmerica vaših kritikov z nečistimi interesi. Koga vse uvrščate sem? Direktorja javnega zavoda Kina Šiška Simona Karduma, na primer?

“Sami si lahko odgovorite, tudi s pomočjo raznih intervjujev. Gospod, ki ste ga ravnokar omenili, je v intervjuju sam povedal, da bi bil on pravi za ministra.”

> Ampak s tem ni nič narobe. Navsezadnje je bil osem let med vodilnimi na ministrstvu.

“S tem ni nič narobe in ničesar nimam proti visokim ambicijam, imam pa proti kritizerstvu brez osnove, za katerim stojijo osebni interesi. Na ministrstvu delamo dobro, gremo v prave smeri ...”

> Ne bi rekli, da Kardum pozna razmere v kulturi?

“O tem ne bi sodila, naj sodijo drugi, vem pa, kaj delamo tu in da delamo dobro. Pripravili smo številne zakonske in druge predloge. Na področju kulturne dediščine govorijo o naših investicijskih uspehih Plečnikova hiša v Ljubljani, Lanthierijev dvorec v Vipavi, vila Vipolže, ki je te dni dobila Unescovo priznanje za najlepši obnovljeni kulturni spomenik, pa Park vojaške zgodovine Pivka ... Poleg tega smo izboljšali upravljanje na ministrstvu, organizacijo dela in končno imamo na pravih mestih prave kadre. Trenutno pripravljamo strategijo na medijskem področju, za katero nas je zadolžil nacionalni program za kulturo.”

> Imenovali ste tudi petčlansko komisijo, zadolženo za to: predsednico Barbaro Verdnik in člane Jureta Stojana, Sandro Bašić Hrvatin, Natašo Pirc Musar in Darjo Groznik. Kaj so po vaši oceni danes glavne težave slovenskih medijev?

“Morda kakovost. Preveč je rumene megle. Želim si kakovostnejšega in bolj resnicoljubnega poročanja. Tudi z Društvom novinarjev Slovenije se pogovarjamo, kako okrepiti kakovost v medijih. Mi lahko damo spodbude, a za kakovost medijev mora poskrbeti stroka.”

> Kaj pa položaj prekarcev, pogodbenikov, honorarcev?

“To je velik problem. Položaj prekarcev urejamo v zakonu o uresničevanju javnega interesa v kulturi, položaj novinarjev pa je mogoče urediti v zakonu o medijih. Gre tudi za vprašanje usposobljenosti, izobrazbe. Vemo, da danes lahko novinar postane že skoraj vsak, kakovost samega pisanja ni več tako odločilna, kakor je bila včasih. Nadejam se tesnega sodelovanja s stroko in že pričakujem prvi strateški dokument imenovane skupine. Skratka, pred nami je leto strateških odločitev in pripravljanja celostnih zakonskih rešitev. Pripravljamo pet različnih strategij: na področju varstva kulturne dediščine, medijev, arhitekturne politike, razvoja javnega elektronskega arhiva in modernizacije kulturnega sistema. Tudi pri slednjem so pogledi in interesi zelo različni, zato nas čaka veliko usklajevanja in dialoga z zainteresirano javnostjo. Tega se veselim, saj ni boljšega od snovanja dobrih rešitev.”

ANDRAŽ GOMBAČ

---