Dobrodošli, turisti s Kitajske

Da je svet majhen, Kitajska pa velika, je nekoč dejal nek poet. “Slovenija je čudovita,” pa zatrdi marsikateri turist, ki prvič vstopi v njena nedrja. Da bi obe trditvi dobili kar najgloblji smisel na področju turizma, ju je treba povezati. Kako? Tako, da bo število potovalcev in raziskovalcev novih destinacij iz najhitreje rastočega gospodarstva na svetu v kar največji meri odkrivalo tudi Slovenijo. Ta ima - kot pravi izvršni direktor WTO - čudovite kulturne in naravne vire, bližino glavnih turističnih trgov in dojemanje turizma kot prioritete za razvoj. A da bi nas turisti, posebej tisti z druge strani zemeljske oble, laže opazili v množici destinacij, se bo treba tesneje povezati. Z drugimi državami, podjetji, organizacijami ...

Turizem je ena najhitreje rastočih panog na svetu. Z njim je ustvarjenih devet odstotkov celotnega svetovnega BDP, v tej panogi pa je zaposlen vsak enajsti delavec na svetu.

Lani je po svetu potovala 1,1 milijarda ljudi, torej 46 milijonov več, kot leto poprej. “Kar predstavlja za skoraj celo Italijo novih prihodov,” je naraščajoči trend turizma nazorno orisal izvršni direktor svetovne trgovinske organizacije Združenih narodov (UNWTO) Marcio Favilla Lucca de Paula.

Strokovnjaki napovedujejo, da bo rast turizma še naprej pozitivna. V svetu bo rasla do pet odstotkov na leto, v Evropi do štiri odstotke.

Da bi ta val popotnikov bolje ujela tudi Slovenija, bo zanjo zelo pomembno povezovanje. Slovenski turizem sicer že leta stavi na partnerstva, razmišljajo na ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo. Partnersko trženje - povezovanje z vsemi subjekti z zasebnega, javnega in civilnega področja - namreč vidijo kot enega ključnih ukrepov za učinkovito trženje Slovenije kot turistične destinacije.

Turizem kot timsko delo

In če je, kot je poudaril minister za gospodarski razvoj in tehnologijo Zdravko Počivalšek, “turizem timsko delo”, potem nov korak partnerstev na področju turizma zagotovo predstavlja platforma, ki jo skupaj ustvarjajo srednja in vzhodna Evropa ter Kitajska, tako imenovana platforma 16+1.

Predstavniki platforme so prav o pomenu povezovanja pred dnevi razpravljali na Bledu v okviru Blejskega strateškega foruma. In kot je poudaril Počivalšek, ima regija srednje in vzhodne Evrope potencial, da postane ena od vodilnih turističnih destinacij na svetu. Posebej pri privabljanju prekomorskih turistov, v največji meri Kitajcev, katerih število potovanj po svetu se iz leta v leto povečuje.

To je opazila tudi Slovenija, saj ni treba iti prav daleč - morda v poletnih mesecih zgolj do glavnega mesta ali pa celo samo do Postojnske jame - da bi srečali veliko število kitajskih turistov.

Dejstvo je, da kitajski trg postaja najpomembnejši trg za svetovni in evropski turizem. “To je najhitreje rastoča ekonomija, od leta 2012 največja potrošnica, lani so za mednarodni turizem porabili 165 milijard dolarjev, torej 28 odstotkov več kot leto prej. Turizem raste z 20 odstotno rastjo na leto,” je podatke nanizal Marcio Favilla Lucca de Paula.

Kitajski gostje v še malo večji meri kot ostali radi zapravljajo. Lani so po popotovanjih porabili 165 milijard dolarjev, kar je za 28 odstotkov več kot predlani.

Težave z vizo

Težava je, kot je pojasnil generalni izvršni direktor pri združenju Pacific Asia Travel Association Mario Hardy, da kitajski turisti pogosto želijo obiskati predvsem svetovno znane destinacije. Prav zato je potrebno sodelovanje med državami srednje in vzhodne Evrope, ki se želi na kitajskem trgu predstaviti kot celostna destinacija.

Da bi to dosegli, bo treba postoriti še marsikaj, predvsem z vidika vizumskega režima, letalskih povezav, kot tudi z vidika medkulturnih razlik.

Pomembna bo, kot so menili udeleženi razprave o turizmu na Blejskem strateškem forumu, predvsem sprememba politike pridobivanja viz za potovanja. Leta 2013 so Kitajci lahko brez vize obiskali le 44 držav, tajvanski turisti približno 130, Američani in Britanci pa okrog 170. Poleg tega so evropski turistični operaterji že uvideli, da je skoraj četrtina Kitajcev, ki so želeli obiskati Evropo, odložila svoje načrte zaradi zamud s pridobivanjem vize.

Poleg ureditve viz je naslednji korak k privabljanju kitajskih turistov premagovanje jezikovnih ovir in prilagoditev storitev in produktov kitajskim gostom. V Parizu so, denimo, že dognali, da se tej strukturi lahko prilagodijo s storitvami, kot so “kitajski” bankomati, posebni vhodi za organizirane turistične skupine v nakupovalne centre in trgovine, kitajsko govoreči turistični delavci, urejanje zemljevidov in spletnih strani v kitajskem jeziku. Hotelski delavci marsikje po svetu pa so že zdavnaj zaznali, da kitajske goste še bolj pritegnejo s kitajskimi televizijskimi kanali v sobah, z meniji v njihovem jeziku in z njihovimi jedmi.

Marsikje po svetu so tudi že ugotovili - kot poudarja John Kester iz WTO - da imajo Kitajci radi predvsem dobro zgodbo o destinaciji, posebej, če je romantična. Na Tajskem se je, denimo, po predvajanju romantičnega filma Izgubljeni na Tajskem obisk kitajskih gostov potrojil.

Poleg tega se je treba zavedati, da Kitajci radi rezervirajo potovanja prek spleta. Zato je uspeh določene destinacije zelo odvisen od tega, kako se predstavi na svetovnem omrežju. Zanimivo metodo so izbrali Novozelandci, ki so goste pritegnili z organizacijo pravljične poroke kitajske igralke, ki ima na kitajskem ekvivalentu twitterja več kot 66 milijonov sledilcev.

Pripravljeni na sodelovanje

Slovenija je na nove izzive, sploh pa na sodelovanje z državami srednje in vzhodne Evrope, že pripravljanja. Nenazadnje ima pri prodoru na prekomorske trge za seboj že izkušnjo sodelovanja s Hrvaško s projektom Experience Croatia Feel Slovenia. “Z njim smo dokazali, da - čeprav se sicer ne moremo dogovoriti o ničemer drugem - na turističnem področju lahko dobro sodelujemo in verjamemo, da bomo projekt tudi nadgradili,” je prepričan minister za gospodarski razvoj in tehnologijo.

Da bi pritegnila še več turistov, se je Slovenija odločila tudi za izrazito povečanje promocije na tujih trgih, “kajti razvoja in rasti turizma Slovenije ni brez več turistov,” je dejal Počivalšek. “Zato bo potrebno dobro sodelovanje med lokalnimi turističnimi organizacijami in podjetji na eni strani ter regionalnimi in nacionalnimi turističnimi organizacijami. Čeprav nam je beseda sodelovanje včasih tuja, pa primeri dobre prakse dokazujejo nasprotno.”

Tudi zato Slovenija stavi na sodelovanje z državami srednje in vzhodne Evrope. “Od tega sodelovanja se nadejamo dveh stvari. Da bomo znotraj te organizacije na bolj učinkovit, hitrejši in tudi cenejši način promovirali našo državo na Kitajskem. In da bomo postali del krožnih potovanj Kitajcev znotraj teh držav.” Kitajski turisti si namreč med ostalim želijo prav tega - dobrih, če že ne kar neposrednih letalskih povezav z Evropo. “Veseli nas, da se odpira nova, tretja letalska linija med Kitajsko in šestnajsterico na relaciji Kitajska-Praga in verjamem, da lahko pride tudi do podaljška do Ljubljane,” je na pričakovanja predstavnika kitajske nacionalne turistične administracije CNTA Weia Hongtaa po vzpostavitvi neposredne povezave med Pekingom in Ljubljano odgovoril minister Počivalšek.

Kot so že pred leti ugotavljali Slovenci, kitajski turisti v sklopu enega potovanja obiščejo več držav. In ker ne morejo zelo široko poznati čisto vse evropske kulturne dediščine, je logično, da se odločajo za obiske svetovno najbolj znanih evropskih destinacij. V Sloveniji je kitajskih gostov v primerjavi z ostalimi še vedno malo. Lani se jih je pri nas mudilo 36.500.. Ti so najraje ostali v hotelih, sicer pa v največji meri obiskali Ljubljano, nato mestne in gorske občine in šele nato obmorske občine.

Butična država

Drži, da so pričakovanja na področju turizma velika, a tudi uresničljiva, so se strinjali razpravljalci Blejskega strateškega foruma. Nenazadnje so lahko slišali tudi besed v.d. direktorice mesec dni stare Slovenske turistične organizacije (STO) Maje Pak, ki je Slovenijo predstavila kot eno najbolj zelenih in raznolikih držav na svetu. “Slovenija je butična država v srcu Evrope,” je poudarila.

Lahko pa so slišali tudi Hardyja, ki je dejal, da je takoj po prihodu na Bled poklical soprogo čez ocean in ji priporočil, naj se mu pridruži v čudoviti zeleni in spokojni deželi, kjer bosta ostala za zmeraj.

TINA M. VALENČIČ

---