Digitalizacija možganov

Računalniki, tablice, pametni telefoni in podobni elektronski pripomočki postajajo v današnjih časih skorajda neizogibna nujnost. Dandanes otroci odraščajo v njihovi družbi. Tudi če ta hip pustimo ob strani pomislek, ali je modro omogočiti otrokom dostop do vseh mogočih internetnih vsebin, je treba vedeti, da uporaba računalnika in podobnih naprav pomembno vpliva na razvoj človeških možganov.

Čeprav smo si ljudje lahko zelo različni, osnovna rast in razvoj osrednjega živčevja (možganov in hrbtenjače) pred rojstvom pri vseh poteka podobno, saj so ti procesi v večjem delu genetsko določeni. Kasneje, po rojstvu, razvoj ne poteka več pri vseh povsem enako, vendar sta časovno zaporedje določenih sprememb in starost, pri kateri do njih pride, bolj ali manj enotna. Obenem se razvijajo kognitivne sposobnosti, torej sposobnost razumevanja, obdelave, shranjevanja in posredovanja informacij v najširšem pomenu. Kako in do kakšne mere lahko torej tehnologija spremeni strukturno-funkcionalne odnose v živčnem sistemu in s tem vpliva na kognitivni razvoj?

Človek se glede anatomske zgradbe in števila živčnih celic rodi že z dokončno razvitimi možgani. Pač pa se v njih kasneje vzpostavijo različne povezave oziroma mreže. Te povezave in mreže določajo naše sposobnosti (kot je na primer govor) in spomin. Možnosti različnih povezav je neskončno. Se tudi spreminjajo in prevzemajo nove vloge. Znano je, da se lahko izgubljene povezave ob poškodbah prepišejo oziroma na novo vzpostavijo v drugih, zdravih delih možganov. To prilagodljivost ohranijo možgani prek vsega življenja, na višku pa je tik pred rojstvom in v zgodnjem otroštvu.

Če so možgani izpostavljeni različnim čutnim zaznavam in izkušnjam, pride med njimi tudi do strukturnih razlik. Zunanji dejavniki lahko spremenijo potek razvoja. Na ta pojav, ki ga imenujemo nevralna plastičnost, so možgani v določenih obdobjih še posebno občutljivi in zato so v teh kritičnih obdobjih posledice teh dejavnikov lahko zelo velike.

Ko otrok dozoreva, naloge različnih delov možganov ostajajo enake, medtem ko se njihova zgradba spreminja. Spremembe v zgradbi so razvoj. Spodbude, ki jih otrok prejema iz okolja, vplivajo na razvoj na dveh prekrivajočih se področjih: nevrološke zgradbe in kognitivne oziroma spoznavne storilnosti. Prilagoditve v zgradbi možganov imajo posledice v njihovem delovanju. Predporodne izkušnje (oziroma dejavniki) in izkušnje v zgodnjem otroštvu imajo na primer vseživljenjske posledice na količino informacij, ki jih možgani lahko shranijo. Raziskave na štiriletnikih kažejo, da tisti, ki so bili deležni intenzivnega učenja bolje prepoznavajo številke in črke, a niso nič bolj zreli, njihova ustvarjalnost pa je manjša. Ta izid kaže, da morda za kognitivno nezrelost v tem obdobju obstaja razlog: igra v naravi z drugimi vrstniki v tej starosti omogoča razvijanje vidne in slušne pozornosti skupaj s koordinacijo telesa. Takšno fizično učenje mora potekati pred učenjem abstraktnih pojmov, torej v zgodnjem otroštvu in do njega ne pride, če otrok nima dovolj tovrstnih izkušenj.

Kje je torej problematičnost uporabe računalnika in sorodnih naprav? Človeški možgani obdelujejo informacije na dva načina, ki bi ju poenostavljeno lahko opisali kot zaporedno in vzporedno obdelavo. V prvem primeru se obdeluje ena informacija za drugo posamezno, pri vzporedni obdelavi pa gre za istočasno obdelavo več informacij hkrati, pri čemer obenem poteka tudi sortiranje, ocenjevanje in povezovanje različnih informacij ter asociacij. Ta obdelava oziroma raznosmerno razmišljanje je povezano z desno možgansko polovico. Z njo ustvarjalni misleci rešujejo različne probleme.

Računalniki obdelujejo informacije samo zaporedno. Računalniški programi nikoli ne morejo delovati kot naši možgani oziroma naš um, ker so sintaktični, medtem ko so možgani semantični - so več kot le struktura, imajo tudi vsebino. Od razvijajočega se otroka računalnik zahteva le zaporedno, analitično obdelavo informacij, zato je slab partner za razvoj človeškega razuma.

Več raziskav je pokazalo izgube oziroma krčenje sivine (oziroma števila živčnih celic) v možganih pri odvisnikih od videoiger. Zmanjšanje je očitno predvsem na področjih možganske skorje, kjer so središča, odgovorna za koncentracijo, načrtovanje, odločanje, kontrolo impulzivnih dejanj, empatijo in sočutje ter na nekaterih drugih, odgovornih za globino in kakovost osebnih odnosov. Fizično oziroma anatomsko so prizadete tudi povezave med poloblama velikih možganov in njihovimi režnji, med višjimi (kognitivnimi) in nižjimi (čustvenimi in preživetvenimi) središči ter med možgani in ostalimi deli telesa. Kognitivno delovanje se poslabša, predvsem na področju obdelave informacij in zmanjšanju zaviranja impulzivnosti. Poslabša se zmožnost opravljanja nalog, poveča se občutljivost do nagrajevanja ter zmanjša občutljivost do izgube.

Trenutni način uporabe elektronskih naprav v številnih sodobnih družinah je problematičen. V življenjih majhnih otrok domišljijo in kreativnost zamenjuje dolgočasen, brezživljenjski stik z računalnikom. V razvoju se otroci odmikajo od aktivnih, radovednih iskalcev informacij k pasivnim sprejemnikom bitnih informacij. Dinamičen potencial nevralne plastičnosti in kognitivnega razvoja se zapostavlja. Tako se razvijajo osebnosti z okrnjeno sposobnostjo upoštevanja posledic, načrtovanja prihodnosti in odločanja. Našemu razvoju s pretirano uporabo elektronskih naprav dodajamo nov dejavnik, ki med drugim pospešuje negativne spremembe v medsebojnih odnosih in izmaličenje prednostne liste moralnih in drugih vrednot.

Računalniki so koristni pripomočki in bodo ostali, a ostaja tudi dolžnost, da jih uporabljamo po pameti in z mero, upoštevajoč dejstvo, da se je z začetkom uporabe tehnologije in računalnikov začrtala nova evolucijska smer v razvoju človeških možganov.

DEJAN PUTRLE, biolog

---