Danes so popotniki, jutri bodo med nami

Pri vseh nevšečnostih, ki spremljajo begunsko krizo, v svet še vedno prihaja več sporočil o solidarnosti ljudi z nesrečniki na poti v boljše in varnejše življenje kot o nestrpnosti do njih. Tudi v Sloveniji begunci niso sprožili sicer pogostega pojava razdvajanja naroda. To velja tudi za politiko, ki po dolgem času sklepa zavezništva o problemu, ki se ga je treba lotevati enotno. No, bodimo malce skeptični, včerajšnja interpelacija notranje ministrice je že nakazala drugo smer. Vsekakor pa je načeta evropska politika.

Poslanci državnega zbora so v torek na izredni seji podprli poročilo parlamentarne komisije za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb. Njegova vsebina je sicer tajna, tudi prvi del izredne seje je potekal za zaprtimi vrati, a jasno je, da se poslanci strinjajo tudi s spremembami v varnostni politiki. Te posledično med drugim zagotavljajo več denarja policiji, vojski, civilni zaščiti in nekaterim drugim službam.

K enotnosti pri reagiranju države na begunsko krizo je dramatično pozval predsednik državnega zbora Milan Brglez iz vladne SMC, a pomenljivo je to, da je koalicija pobudo na tiho prepustila opoziciji. Sklic izredne seje sta namreč zahtevali opozicijski SDS in NSi. Pri tem ni šlo brez očitkov koaliciji, da bi se morali usesti že prej, vendar je do razprave prišlo spravno. Ko beseda teče o nacionalni varnosti, bi se lahko na marsikateri točki zaiskrilo, ker je tokrat povezana z begunci, bi koga lahko zaneslo v nestrpnost do njih. Kakor koli, na koncu je predsednik komisije za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb Branko Grims iz opozicijske SDS pristojnim priznal, da so prvi val zelo dobro obvladali in jim za to izrekel priznanje.

Ampak Vinko Gorenak iz SDS je ob tem, ko je pohvalil tudi policijo, že začel razpravo v okviru interpelacije proti notranji ministrici Vesni Györkös Žnidar, čeprav je bila ta tema na dnevnem redu šele včeraj. SDS je ministrici formalno očitala odgovornost za neprimerno ravnanje pristojnih organov ob aretaciji nekdanjega kosovskega premierja Ramusha Haradinaja, vendar so predlagatelji interpelacije razpravo speljali v širše okvirje. Premier Miro Cerar jih je pred včerajšnjim zasedanjem DZ posvaril, da čas obravnave interpelacije, ki se prekriva s soočanjem z begunsko krizo, ni primeren, in jim sporočil, da interpelacijo lahko umaknejo. Po drugi strani so v SDS vztrajali, da je razprava v okviru interpelacije (vložena je bila pred tremi meseci) še toliko bolj nujna prav zaradi begunske problematike.

Podobni manevri so ob takšnih priložnostih pričakovani in sami po sebi niso zaskrbljujoči. Begunsko krizo še naprej obvladujemo. Vprašanje pa je, kako dolgo bo pri tem ostalo. Slovenija se namreč za zdaj z begunci sooča le na njihovi tranzitni poti proti Avstriji, Nemčiji ali kam drugam na Zahodu. Kaj nas čaka, ko bomo prevzeli kvote beguncev, ki nam jih določa Evropa? Streha nad glavo naj bi jim bila sicer zagotovljena, toda jutri bodo ljudje iz nekih drugih svetov, drugačnih kulture in vere, tu, med nami. Kdove kako dolgo bodo naši sopotniki, za katere bo treba gmotno in drugače poskrbeti, jim omogočiti dostojno življenje. Nekateri si bodo Slovenijo izbrali za trajno zatočišče s stalnim bivališčem, socialno varnostjo, morda z zaposlitvijo. Zdaj mora nastopiti proces integracije, ki nam je precejšnja neznanka. Pričakujemo lahko tudi nevšečnosti, nesporazume, spore, nepravilnosti, morda še kaj hujšega. Temu primerno bo nihala (ne)strpnost in svoj lonček bo verjetno k temu pristavljala politika. Spomnimo se na problem izbrisanih pred skoraj četrt stoletja. Še danes so priročno orodje za dnevno politiko.

Za zdaj torej stvari vendarle obvladujemo in Evropa nam priznava primer dobre prakse z begunci. Toda tista Evropa, ki ji je na političnem polju nerodno spodrsnilo. Po mučnem razpletu sestanka zunanjih ministrov, na katerem so Slovaška, Madžarska, Češka in Romunija uniji odrekle poslušnost, izredni vrh EU ni prinesel preobrata.

Zaradi neučinkovite, za mnoge zgrešene evropske politike, se nevarno iskri na hudo obremenjenem Balkanu. Begunski val je povzročil resna trenja med Hrvaško in Srbijo, ki jih prav lahko podžge spomin na ne tako daljno preteklost. Opozorila, da je ogrožena stabilnost regije niso pretirana. Slovenija s sosedstvom ostaja v korektnih odnosih. Izmenjava očitkov s Hrvaško je na še dovolj zmerni ravni.

Žal se moram vsakič vprašati, kaj pa bo jutri, saj begunski val ne pojenja. Klici, da ne smemo oklevati v pripravah na dramatične dni, so korektna, pa naj jih pošilja katerakoli politika. Nič hudega, če jih slišimo tudi ob takšnih priložnostih kot so interpelacije. Samo prisluhnejo naj jim oboji in naj si jih nihče ne prevzame kot politično orodje. DAVORIN KORON

---