Čista duša v zadušni kuhinji

Za največje presenečenje je na nedeljskih volitvah poskrbela Združena levica, ki se ji je uspelo prebiti v državni zbor. Njen predsednik, 27-letni Luka Mesec, je že napovedal, da bo s tovariši skoraj zagotovo v opoziciji, mi pa smo o tem pobarali nekaj prekaljenih predstavnikov civilne družbe, ki jim politika ni tuja.

 Foto: Leo Caharija
Foto: Leo Caharija

“Da se bo v državnem zboru spet govorilo o socializmu, je velika stvar,” je kratek in jedrnat dr. Lev Kreft. Združene levice ne vidi v vladi, njeno največjo potencialno težavo pa vidi že v sami sestavi - Združena levica je namreč koalicija treh skupin, Iniciative za demokratični socializem (IDS), Demokratične stranke dela (DSD) in Stranke za trajnostni razvoj Slovenije (TRS).

Njihov preboj v parlament ni presenetil dr. Slavka Gabra: “Nič nepričakovanega ni vsaj za take, ki količkaj razmišljamo o svetu, v katerem živimo. Glede na lansko vstajniško gibanje v Sloveniji je preboj razumljiv.”

Gaber nerad ocenjuje, ali je prav, da se je Združena levica odločila za opozicijsko držo in da noče v koalicijo z zmagovito Stranko Mira Cerarja: “Na te reči gledam drugače. Ko se greš politiko, je bolje, da skušaš imeti čim več vpliva. In več ga imaš seveda kot koalicijska stranka.”

Ugovarjamo: Združena levica se z opozicijsko držo lahko ogne umazanim kompromisom, v katere bi bila primorana kot koalicijska stranka! “V politiko je stopila skozi velika vrata. Zdaj je tam, zato je prav, da se temu primerno tudi vede,” odgovarja Gaber. “Moj kolega pravi: ne hodi v kuhinjo, če ti je tam prevroče! Moti se, kdor misli, da obstaja politika brez kompromisov. Slabo se bo obnesel, kdor si bo za glavni cilj postavil ohranjanje neskončne čistosti, lepe duše.”

No, saj zato pa ljudstvo tudi pravi, da je politika kurba, mar ne? “Takšen izraz je primeren le, če imate o kurtizanah zelo visoko mnenje,” pravi Gaber, “sicer pa politiko raje označujem za 'umetnost možnega'. V njej je bistveno usklajevanje nasprotujočih si interesov. Temeljno vprašanje je, kako doseči kompromis, na katerega pristanejo vsi vpleteni in ki največ daje tistim, ki imajo najmanj. V tem je bil spreten Janez Drnovšek, o katerem imam dobro mnenje. Bil je kompromisar, če ga želite tako označiti. Znal je prisluhniti drugim, se jim prilagoditi, in ni trdil, da nikoli ničesar ne naredi narobe. Tisti, ki se nikoli ni zmotil, zdaj biva na Dobu.”

Da je odločitev Združene levice za opozicijo primerna, pa meni dr. Spomenka Hribar: “Pomeni namreč neko zadržanost, da ne rečem skromnost, v nasprotju z drugimi političnimi 'veljaki', ki bi radi kar najhitreje pograbili čim več oblasti oziroma se zrinili čim bliže njenemu središču. Očitno se novi levičarji zavedajo svoje neizkušenosti v politični 'obrti' in pa tudi svoje majhne moči. Upam, da bodo dobra opozicija.”

Seveda bodo morali ves čas paziti, da se bodo distancirali od desne opozicije, opozarja Spomenka Hribar. “Je pa odlično, da bomo imeli obe, tako levo kakor desno!” še dodaja.

Zadovoljen je tudi Franco Juri: “Vstop Združene levice v Državni zbor je največja novost v kratki zgodovini slovenskega parlamentarizma. Je tudi znamenje zavesti in pripravljenosti mladih, da ukrepajo.”

Novost je dobrodošla, saj se Sloveniji danes ne godi dobro, pravi Juri: “Kakor druge gospodarsko in politično šibke države, ki so podvržene pogojevanjem 'trojke', je tudi Slovenija v položaju, ki spominja na položaj obubožanih latinskoameriških držav v osemdesetih letih. Tisto, čemur pravijo neoliberalna revolucija, je danes dejstvo tudi v tradicionalno socialni Evropi. Delno načrtno napihnjena kriza že leta učinkuje kot orkan Katrina v New Orleansu. Naomi Klein nas je takrat z empiričnimi primeri svarila pred zlorabo šoka, ki ga peščica privilegiranih izkorišča za odpravljanje javnega in uveljavljanje zasebnega interesa. Rdeča nit in cilj današnje neoliberalne ofenzive se imenuje privatizacija strateških panog. Če eni (raz)prodajajo, drugi kupujejo. Torej kriza ni enakopravno razporejena.”

Združena levica je nastopila skrajni čas, poudarja: “Modro je tudi, da se je povezala s sorodno levico v Evropi. Vse dosedanje slovenske stranke so se bolj ali manj nekritično klanjale pred pravili finančnega kapitala. V Sloveniji smo pogrešali levico, ki bi si drznila predlagati spremembo sistema in začrtati pot alternativnega gospodarskega razvoja, trajnostnega in z delavskimi prevzemi namesto tajkunskih.”

Bo Združena levica lahko sodelovala z vlado Mira Cerarja? “To bo odvisno predvsem od Cerarja,” pravi Juri.

ANDRAŽ GOMBAČ


Najbolj brano