Čedalje bolj odvisni od drugih

S starostjo in staranjem se običajno začne pojavljati vse več bolezni. Nekateri simptomi so dokaj hitro zaznavni in jih opazijo bližnji ter okolica, spet drugi, kot je značilno za demenco, se pojavljajo potiho, znaki so zamegljeni, zato se bolezni ne zaveda niti bolnik niti njegova okolica. Prav zato jih tudi zdravniki težko prepoznajo in jih pogosto ne začnejo zdraviti že v zgodnji fazi, ko so obeti bolezni še bolj obvladljive.

Katere kronične bolezni hodijo vštric s starostjo in staranjem, je težko natančno opredeliti. Obstaja pa splošni seznam bolezni, ki so pogostejše pri ostarelih.

Drsenje v odvisnost od bližnjih

Z upadanjem duševnih in telesnih sposobnosti se povečuje odvisnost od okolice. Ocenjujejo, da v svetu do 15 odstotkov ljudi, starejših od 65 let, potrebuje pomoč pri vsakdanjih opravilih, medtem ko so starejši od 80 let kar v 80 odstotkih bolj ali manj odvisni od okolice. Telesne omejitve so najpogosteje posledica bolezni gibal. Za njimi oboleva polovica starih več kot 65 let in polovica izmed njih je zaradi tega omejena v gibljivosti. Kakovost staranja v veliki meri poslabšujejo tudi motnje vida in sluha ter duševne spremembe, kot so demenca, Parkinsonova in Alzheimerjeva bolezen.

S staranjem se zmanjša sposobnost delovanja ledvic, obtočil, pljuč in nekaterih žlez z notranjim izločanjem. Pogosto nastopijo spremembe na vseh organskih sistemih; tako so težave starostnikov odvisne od različne stopnje prizadetosti. Zato še posebej potrebujejo vse več zdravstvene nege, ki jo izvajajo medicinske sestre v socialnih zavodih in pogosto zaradi stopnje bolezni tudi domsko negovalno oskrbo.

Sladkorna bolezen tipa 2

Sladkorna bolezen tipa 2 je ena najpogostejših bolezni. Za tipom 2 oboleva od 80 do 90 odstotkov vseh bolnikov s sladkorno boleznijo. Bolezen se večinoma razvije po 40. letu starosti, največkrat okoli 55. leta.

Znaki so neznačilni. Lahko mine več let, predenj bolezen diagnosticirajo. Gre za posledico hiperglikemije - povišanega sladkorja v krvi: povečana žeja, pogosto uriniranje, huda lakota, izguba teže, utrujenost, motnje vida in rane, ki se zelo počasi celijo.

Zapleti se razvijejo kasneje: bolezni srca in ožilja (aterosklerotična bolezen koronarnih arterij, srčni napad in povišan krvni tlak), poškodbe živcev (nevropatije - občutek mravljinčenja, odrevenelost, bolečina), poškodbe ledvic (v poznem stanju lahko pride do odpovedi ledvic), poškodbe na očeh (pride tudi do slepote), poškodbe na stopalih (potrebna je amputacija noge), osteoporoza in Alzheimerjeva bolezen.

Depresija

Depresija je pogosta čustvena motnja, ki vpliva na razpoloženje, počutje, mišljenje in vedenje. Sprožajo jo osamljenost, občutek nemoči in življenje v izolaciji, pa tudi materialne stiske. Bolezen vpliva na samopodobo in doživljanje sveta, povzroča motnje spanja, apetita in počutja, tudi fizičnega. Depresija ni prehodna slaba volja ali žalost in ni posledica človekove šibkosti, zato je ni mogoče premagati le z močno voljo. Depresivni ljudje se ne morejo prisiliti, da bi se počutili bolje, močno pa občutijo posamezne znake in breme bolezni, čeprav to drugim pogosto skrivajo.

Inkontinenca

Inkontinenca (uhajanje urina) se dogaja, ko se človek smeji, poskakuje, dvigne težje breme. Ta bolezen pesti 13 odstotkov prebivalcev, tako žensk kot moških. Pojavi se lahko že v mladosti, zelo pogosta je pri starostnikih. Bolezen ni le zdravstveni in higienski, temveč tudi socialni problem. Bolniki o njej težko spregovorijo, jo prikrivajo in običajno ne poiščejo pomoči dovolj zgodaj. V težjih primerih se začnejo izolirati. Najpogostejše oblike so inkontinenca ob naporu, urgentna inkontinenca in mešana inkontinenca, ki je kombinacija obeh. Pri urgentni inkontinenci nehoteno uide urin po tem, ko je človek začutil hudo potrebo po uriniranju. Najpogosteje se to zgodi na poti na stranišče ali celo med poslušanjem vode, ki teče iz pipe. Pri starostnikih, ki se teže gibljejo in so počasnejši, je lahko inkontinenca tako huda, da so nujne posebne plenice in pomoč pri negi.

Kronična obstruktivna pljučna bolezen

Kronična obstruktivna pljučna bolezen (KOBP) je napredujoča okvara pljuč. Zajema kronični bronhitis, zoženje malih dihalnih poti in emfizem. Gre za vnetje velikih dihalnih bronhijev in zato za oteženo dihanje, kašelj z gnojnim izmečkom, zaradi uničenja tkiva med pljučnimi mešički se prostornina poveča, površina, kjer poteka izmenjava plinov, pa zmanjša. Oskrba krvi s kisikom je okrnjena. Lahko se v pljučih nabira tudi voda. Izpostavljenost prahu, škodljivim plinom in drugim dražečim snovem povzroči poslabšanje KOPB. Simptomi KOPB so: napredujoča zadihanost ob vse manjših telesnih naporih, kasneje tudi v mirovanju, ko je nujna pomoč s kisikom; jutranji kašelj z gnojnim izmečkom; kašljanje ves dan; pogoste okužbe dihal z rumenkastim ali zelenkastim izmečkom; piskajoče dihanje, zlasti po napadih kašlja. Starostnik s KOBP mora biti pod nadzorom skrbnika in negovalca.

Bolezni srca in ožilja

Gre za vrsto različnih bolezni, med drugim za poapnenje žil, povišan krvni tlak, nevarnost infarkta, poinfarktna stanja, trombozo ... Te težke kronične bolezni se stopnjujejo s starostjo in zahtevajo redno kontrolo pri zdravniku, zdravljenje z zdravili, dosledno jemanje zdravil in nego, oskrbo ter spremembo življenjskega sloga. Takšni bolniki potrebujejo nadzor in nego. Ko zdravljenje z zdravili ne zadošča, so nujni tudi operativni posegi.

Demenca

Demenca je kronična napredujoča možganska bolezen, ki prizadene višje možganske funkcije - spomin, mišljenje, orientacijo, razumevanje, računske in učne sposobnosti, sposobnosti govornega izražanja in presoje. Njena najpogostejša in najhujša oblika je Alzheimerjeva bolezen, ki predstavlja več kot 65 odstotkov demenc. Vzrok za nastanek ni znan. Zvišan krvni tlak, povečane vrednosti holesterola in trigliceridov, sladkorna bolezen in drugi dejavniki tveganja povečajo verjetnost za nastanek možganske kapi in tedaj se lahko pojavi tudi žilna demenca. Demence praviloma ni ozdravljiva, lahko pa jo upočasnijo z zdravili. Znani sta dve obliki Alzheimerjeve bolezni: zgodnja pred 65. letom starosti in pozna po 65. letu. Izid je slabši pri zgodnji obliki, saj hitreje napreduje. Najbolj očiten znak je izguba spomina, sprva za nedavne dogodke. Spremembe opazijo bolniki sami, predvsem pa svojci. Spomin za oddaljene dogodke je sprva ohranjen in je prizadet šele v kasnejših fazah bolezni. Pogosteje prizadeta je orientacija, najprej v času, kasneje v prostoru. Pojavijo se še oteženo izražanje, presojanje, mišljenje. Pojavijo se psihične motnje, osebnost bolnika se spremeni. Z napredovanjem bolezni bolnik telesno opeša, ne more opravljati osnovnih življenjskih aktivnosti in je odvisen od pomoči drugih.

Parkinsonova bolezen

Parkinsonova bolezen je počasi napredujoča degenerativna bolezen možganov, vzrok ni znan. Gre za pomanjkanje dopamina v možganih, kar povzroči tresenje, upočasnitev gibov, oteženo hojo s padci v poznih fazah bolezni, tih, slabše razumljiv govor, depresivnost, bolečine, težave s koncentracijo in spominom. Bolezen se prične 20 ali 30 let pred prvimi znaki. Z zdravili v možganih nadomeščajo dopamin. Diagnozo je zato treba postaviti čim prej. Človek ne opazi, da se je njegovo gibanje upočasnilo, šele svojci ga opozorijo, da je okoren. Parkinsonova bolezen ima v zgodnji fazi veliko pridruženih simptomov (depresija, zaprtje, bolečine v sklepih), zato jo težko diagnosticirajo. Najznačilnejši simptomi so tresenje v mirovanju, akineza (počasno in okorno gibanje), zvišan mišični tonus in motnje položaja telesa oziroma ravnotežja. Včasih je nujno slikanje možganov. Bolnik je vse bolj odvisen od pomoči in nege drugih.

Osteoporoza

Osteoporoza napada kosti. Značilno je zmanjšanje kostne mase in posledično zmanjšanje čvrstosti kosti. Posledica so patološki zlomi kosti, denimo zlom reber pri kašlju ali zaradi objema. Najnevarnejša zapleta sta zlom kolka in zlom vratu stegnenice. Pojavlja se tudi pri moških, a redkeje in kasneje. Pri ženskah se pojavlja po menopavzi, saj se raven estrogena in progesterona v krvi zniža in kosti začnejo izgubljati kostno maso. Znaki so: poudarjena ukrivitev hrbtenice, kifoza, izguba telesne višine po 50. letu; bolečina v hrbtu in križu, bolečine v sklepih in okončinah ter otekli sklepi prstov; tudi zlomi so pogosto prvi znak bolezni. Ostareli potrebujejo pomoč ob zmanjšanem gibanju, saj je lahko zaradi napredovale bolezni vsak udarec in padec usoden.

Kronična ledvična bolezen

Kronična ledvična bolezen napade večino ljudi po 75. letu starosti. Lahko pride tudi do odpovedi ledvic, zato je bolezen treba čim prej odkriti. Če pride do končne ledvične odpovedi, jo zdravijo z dializo, pri nekaterih celo presadijo ledvico.

Rak

Rak je ena najhujših in najpogostejših bolezni v razvitem svetu. Gre za vrsto rakavih bolezni, ki napadejo organe v telesu. Veliko rakavih bolezni je že dokaj dobro ozdravljivih, vendar se včasih bolezen po nekaj letih lahko ponovi in razširi na druge notranje organe in na kosti. Umrljivost je velika. Rakave bolezni zdravijo s citostatiki, z obsevanjem in kemoterapijo. Rakavi bolniki potrebujejo celovito oskrbo, ko bolezen napreduje, je nujna kakovostna paliativna oskrba, saj sami ne zmorejo več živeti. Nujna je nenehna nega z oskrbo, pa tudi psihološka pomoč, in to 24 ur na dan, vsak dan.

JASNA ARKO

---