Brent Hartley: “Kakšno mnenje bom zadržal tudi zase.”

Devetinpetdesetletni Brent Hartley je mesto ameriškega veleposlanika v Sloveniji zasedel pred tremi tedni. Karierni diplomat od leta 1981 je na tem mestu nasledil Josepha Mussomelija, ki je Sloveniji in Slovencem o Sloveniji in Slovencih govoril prostodušno in ne oziraje se na to, kako bodo njegove besede odmevale. Hartley napoveduje, da bo kakšno mnenje zadržal tudi zase.

Brent Hartley v pogovoru ne skriva dejstva, da se mora z razmerami pri nas še seznaniti, zato je v odgovorih o slovenskih temah bistveno bolj zadržan kot v pogovoru o mednarodnem dogajanju. Ne glede na to pogovor z njim teče gladko in brez dolgih premislekov. Z njim smo se pogovarjali konec prejšnjega tedna, ko je v sklopu svojega obiska v Kopru in Piranu obiskal tudi uredništvo Primorskih novic.

> Povejte po resnici: ste slišali za Slovenijo, preden ste se začeli pripravljati na prevzem veleposlaniškega mesta? Kaj ste slišali, razen dejstva, da ima prestolnico Bratislavo in da meji na Kazahstan?

(smeh) “Domišljam si, da sem vendarle vedel nekaj več (smeh). S slovenskimi diplomati sem imel stike v času, ko sem deloval v ameriškem predstavništvu v Natu med letoma 1999 in 2002. O razlikah med Slovenijo in Slovaško sem bil torej dovolj zgodaj poučen (smeh). Ko se je odhod v Slovenijo izkazal kot možnost, me je to zelo pritegnilo. Večino svojega profesionalnega življenja sem se ukvarjal z evropskimi varnostnimi temami, z odnosi med državami in Natom ter Ovse, v tem okviru sem bil dovolj dobro seznanjen tudi s Slovenijo, ne glede na to pa se moram o državi seveda še veliko naučiti in se tega veselim.”

> Dva vaša predhodnika, Joseph Mussomeli in še pred njim Johnny Young, v najširšem javnem mnenju v Sloveniji zaradi svojega načina komuniciranja in sporočil, ki sta jih namenjala slovenski javnosti in politiki, nista bila prav priljubljena. Boste podobno odkriti tudi sami ali boste bolj, no, diplomatski?

“Oceno mojega diplomatskega sloga bom prepustil drugim. Josepha Mussomelija poznam od leta 1982, ko sva skupaj delala na veleposlaništvu v Kairu. V svoji diplomatski karieri je opravil veliko dela. Johnnyja Younga ne poznam tako dobro, sem pa prepričan, da zanj velja podobno. O tem, kako bom ocenjeval dogajanje v Sloveniji, težko sodim vnaprej, bom pa vsekakor upošteval dejstvo, da sem veleposlanik v suvereni državi, ki sama sprejema svoje odločitve. ZDA bodo na dogajanje seveda gledale skozi svoje oči, državi sta zaveznici in svoje zaveznike si želimo spodbujati, da so čim močnejši, tako v ekonomskem, kot političnem in varnostnem smislu. Predsednik Obama je dovolj jasno že ob prevzemu prvega mandata povedal, da ZDA ne morejo delovati same v svetu, temveč za to potrebujejo zaveznike. Želim si, da bi v času svojega mandata sodelovanje med državama okrepili in da bi bila Slovenija še naprej močna zaveznica. Gotovo bom v zasebni komunikaciji ali v komunikaciji na štiri oči odprt in iskren, sodim pa, da obstajajo teme, pri katerih je del mnenja dobro zadržati zase.”

Spodbujanje gospodarskih stikov

> Slovensko in ameriško gospodarstvo že imata nekaj medsebojnih izkušenj. Nekatere - denimo vstop Goodyeara v Savo - so bile zgodbe o uspehu, uspešni so še nekateri drugi primeri sodelovanja med gospodarstvoma, obstaja pa tudi precejšnja polomija, imenovana vstop družbe Harrah's na slovenski igralniški trg. Je Slovenija za ameriška podjetja oziroma ameriško državo kredibilen poslovni partner?

“Absolutno. V letu 2013 je trgovinska menjava med državama znašala približno 850 milijonov ameriških dolarjev in ocenjujem, da obstaja možnost za izboljšanje, še posebej v luči dobrih novic glede okrevanja slovenskega gospodarstva. Prav spodbujanje poslovanja med državama je ena mojih temeljnih nalog, zato si precej obetam od stikov s predstavniki vlade in gospodarstva, saj si želim pridobiti vpogled v gospodarski položaj tu.”

> Trenutno je ena glavnih razprav v Sloveniji o tem, ali privatizirati določene sektorje gospodarstva ali ne. Kaj menite vi, bodo posledice hujše, če privatiziramo obstoječe državno premoženje, ali če ga še naprej pustimo v rokah države?

“V ZDA načeloma bolj verjamemo v zasebni sektor kot morda Slovenija in še kakšna evropska država, za kar obstajajo tudi zgodovinski razlogi. Privatizacijo in ekonomske reforme podpiramo, tako kot jih podpira slovenski predsednik vlade. Odločitev, kako se je lotiti, prepuščamo slovenski vladi in slovenskim državljanom. Tudi z državami, v katerih ima v gospodarstvu država močno vlogo, imamo zelo dobre trgovinske odnose, smo pa v ZDA načeloma pristaši privatizacije.”

> O Sloveniji imate določeno vedenje, nekaj osebne izkušnje tudi, zato ste nemara pravi za tole vprašanje: že vidite prednosti in pomanjkljivosti v Sloveniji?

“To je zelo široko vprašanje. Ena od prednosti je gotovo stabilnost, ki jo Slovenija predstavlja, zato je dragocena partnerica in zaveznica. Cenimo slovenski angažma v mednarodnih mirovnih operacijah. Slovenija ima dobro izobraženo in večjezično delovno silo, ki ima zelo močno izraženo delovno etiko. Spoštovanje človekovih pravic je na visoki ravni, kar prav tako zelo cenimo. Prednosti vidim torej precej, za prepoznanje pomanjkljivosti pa mi boste morali dati malo več časa.”

> Se vam zdi, da rek “majhna država, majhne ambicije” velja tudi za Slovenijo? Majhnost tu namreč zelo radi izkoristimo kot opravičilo, da nečesa ne naredimo, dosežemo ali da nam pri čem ne uspe.

(daljši razmislek) “Ne strinjam se. Slovenija je šla v zadnjih letih skozi naporno obdobje krize, pred tem pa je bila med prvimi novimi članicami tako Nata kot EU, predsedovala je Ovse in EU. Pri obeh predsedovanjih se je Slovenija izkazala, vodila je procese, ki so zahtevni in pri obeh se ni dejstvo, da gre za razmeroma majhno državo, prav nič poznalo.”

O ukrajinski krizi in o Rusiji

> Poglejva čez mejo. Iz mednarodnega prava vemo, da je nadzor nad lastnim ozemljem eden temeljev suverenosti vsake države. Je po tem kriteriju Ukrajina še suverena država?

“ZDA imajo Ukrajino za suvereno in neodvisno državo in podpirajo njeno ozemeljsko celovitost. Rusija je celovitost in suverenost sosednje države načela z nezakonito pripojitvijo Krimskega polotoka in s podporo separatistom.”

> Vaš odgovor je zelo pravniški in prepoznava ukrajinsko de iure suverenost. Pa de facto ? Je Ukrajina ta hip de facto suverena država?

“Da, tudi de facto je za nas Ukrajina še vedno suverena država.”

> Mimogrede, ste ruskega veleposlanika v Sloveniji že spoznali?

“Za to še ni bilo priložnosti.”

> Britanski obrambni minister je te dni izrazil zaskrbljenost, da bo Putin ukrajinski scenarij uporabil tudi za destabilizacijo baltskih držav. Glede na to, da ste se v svoji karieri ukvarjali tudi z njimi, se vam zdi to verjeten scenarij?

“O tem ne želim ugibati. Lahko pa povem, da se v Natu zavedamo modela, po katerem se je Rusija lotila pripojitve Krima in vsak dan opazujemo posledice tega dejanja. Zavezništvo bo moralo biti pripravljeno na odgovor na taktiko, ki se je je po zaslugi vojakov, ki se pojavljajo v uniformah brez oznak, oprijel naziv “taktika malih zelenih mož”, “little green men tactics”. O tem ali gospod Putin načrtuje to taktiko uporabiti še kje, ne želim ugibati, moramo biti pa pripravljeni tudi na to.”

> Ponovni vzpon Rusije kot globalnega igralca se je začel skoraj natanko pred petnajstimi leti, ko je oblast od Jelcina prevzel Putin. Se vam zdi, da je Rusija v zadnjem obdobju šla korak predaleč?

“Rusija se je gotovo ponovno vzpostavila kot močan globalni igralec, v prvi vrsti je to posledica rastočih cen nafte, ki so državi omogočile krepitev gospodarstva. Gospod Putin je skozi vrsto agresivnih vojaških akcij dal tudi vedeti, da je Rusija tu, vendar to po mojem mnenju ne pomeni nujno, da je Rusija zaradi tega močnejša. Rusija je namreč hkrati dosegla, da so se ji številne evropske države odtujile, pomembno je imeti v mislih tudi to, da je v Rusiji prišlo od poslabšanja položaja na področju človekovih pravic, svoboda tiska je bistveno osiromašena, mednarodni opazovalci so opozorili tudi na pomanjkljivosti pri izvedbi volitev ... Če upoštevamo padec cen nafte in gospodarske sankcije proti Rusiji ter če lahko precej verjetno pričakujemo notranje napetosti kot posledico kršenja človekovih pravic, lahko napovemo, da na dolgi rok Rusija tega ne more zdržati.”

> Ampak duh je ušel iz steklenice. Kaj mednarodni skupnosti preostane, da ga spravi nazaj?

“Govorimo o dolgoročnem razvoju dogodkov. Z vidika ZDA je tu nekaj stvari, ki jih moramo početi v odgovor na rusko politiko. Prvič, ekonomsko in politično podpirati Ukrajino in jo spodbujati pri izvedbi političnih, ekonomskih in protikorupcijskih reform. Drugič, podpirali bomo sosednje države, ki so pod ruskim pritiskom, v prvi vrsti Moldavijo in Gruzijo, ki imata z Rusijo tako imenovane 'zamrznjene konflikte'. Tretjič, z Rusijo sodelujemo, kjer lahko oziroma kjer imamo skupne interese. Denimo pri pogajanjih o iranskem jedrskem programu ali pri preprečevanju mednarodnega terorizma. Četrtič, odprti smo za rusko vrnitev v mednarodne organizacije. Javnost nemara pozablja, da so ZDA v Rusijo po padcu berlinskega zidu investirale več kot 20 milijard dolarjev, podpirali smo jo v razvoju gospodarstva in civilne družbe ... Podpirali smo jo pri vstopu v skupino G8 in v Svetovno trgovinsko organizacijo, osebno sem bil vpleten v pogajanja o oblikovanju Sveta Nato-Rusija, katerega namen je bil, da Rusijo prepozna kot bolj enakopravno partnerko ... Skratka, kot ameriški diplomat vem, da je bilo sodelovanje z Rusijo za ZDA zelo pomembno in zavedamo se, da bo z Rusijo treba sodelovati.”

Dekreti niso vse

> Da Islamska država za Evropo predstavlja precejšnjo nevarnost, je jasno. Ker je tako nestrukturirana, se je z njo težko soočiti, kaj šele se proti njej učinkovito bojevati. Henry Kissinger je rekel 'koga pokličem, če hočem govoriti z EU?'. Jaz vas sprašujem: koga poklicati, če se hočete pogovarjati z Islamsko državo? Oziroma, kako se je lotiti?

“ZDA glede tega sodelujejo s številnimi državami. Predsednik in državni sekretar sta v minulih dneh v Washingtonu gostila konferenco prav na to temo: kako se zoperstaviti temu, čemur pravijo Islamska država? Na povsem osebnem, lokalnem mikronivoju, je treba načeti privlačnost, ki jo ta strašna ideologija predstavlja za posameznika ali manjše skupine. Mladim je treba preprečiti potovanje v Sirijo in Irak z namenom, da se priključijo enotam Islamske države. Preprečiti je treba tudi napade tako imenovanih 'volkov samotarjev', ki smo jim bili priča pred kratkim na Danskem ali januarja v Parizu. Po drugi strani je treba podpreti vojaške napore, na primer iraških oblasti, da se zoperstavijo napadom predstavnikov Islamske države. Potrebovali bomo tudi pomoč vplivnih posameznikov iz islamskega sveta, da nagovorijo mlade in jim predstavijo, za kakšno organizacijo pravzaprav gre. Večino dela bo treba opraviti na lokalni ravni, to ni stvar, ki jo lahko opraviš z dekreti iz te ali one prestolnice. In ZDA bodo prav gotovo del tega procesa.”

ANTIŠA KORLJAN

---