“Znanje je danes dejansko priložnost za preživetje”

V okviru Tedna vseživljenjskega učenja (TVU), ki se začenja prav danes in velja za najvidnejšo promocijsko kampanjo na področju izobraževanja in učenja v Sloveniji, se bo do konca junija po vsej državi zvrstilo skoraj 10.000 različnih brezplačnih dogodkov, s katerimi želi Andragoški center Slovenije, ki je koordinator projekta, opozoriti na pomembnost učenja v vseh življenjskih obdobjih in za vse vloge, ki jih posameznik v svojem življenju prevzema.

Na Primorskem v projektu sodelujejo številne ustanove, skupine in posamezniki, niti dogajanja pa v rokah držijo štirje območni koordinatorji: v Obalno-kraški regiji je to Ljudska univerza (LU) Koper, na Goriškem LU Nova Gorica, na Vipavskem LU Ajdovščina in na Notranjskem Zavod znanje Postojna. “V Istri in na Krasu smo na koledar dogodkov do konca junija vpisali več kot sto različnih prireditev,” je zadovoljna Kristina Udovič Kocjančič, vodja izobraževanja na LU Koper, ki je letos v projekt pritegnila več kot 45 različnih ustanov, društev in posameznikov.

> Nekdanji pionirčki se še zelo dobro spominjamo besed “Učite se, učite se in še enkrat učite se!” Le kdor se uči, bo kaj znal, so nam govorili. So te besede še vedno aktualne?

“Mislim, da je ta rek v današnjih časih še precej bolj aktualen kot tedaj, pred 30 oziroma 40 leti. Posamezniki so namreč danes, ko je zelo težko priti do službe, ki dejansko pomeni osebno in finančno stabilnost, torej priložnost za posameznikovo rast in ustvarjanje, prepuščeni lastnemu znanju in lastnim izkušnjam, zato sta učenje in izobraževanje v tem trenutku temeljna za vključevanje posameznikov v družbo in svet dela. Znanje je danes dejansko priložnost za preživetje.”

Vrednote, katerih pomen zagovarja TVU:

> znanje in ključne spretnosti za ustvarjalno vključevanje v družbo in svet dela

> naklonjen odnos do učenja in izobraževanja ter osveščenost o njunem pomenu in vseprisotnosti

> enake možnosti kakovostnega učenja in izobraževanja za vse ljudi vseh generacij

> socialna vključenost in zaposljivost

> dejavno državljanstvo

> Promocija učenja in izobraževanja je zato več kot dobrodošla ...

“Zagotovo. In to vseh oblik učenja - od tistega formalnega, v šoli, do neformalnega, kot je denimo sodelovanje v raznih društvih, študijskih krožkih, obisk različnih delavnic. Tu je še priložnostno učenje, s katerim dobimo znanje tako mimogrede, izkustveno, neorganizirano in to je še kako dragoceno, vendar se ga posamezniki še premalo zavedajo. Prav to želimo poudariti v Tednu vseživljenjskega učenja: da je pomembno, da se nenehno izobražujemo in učimo, da izpopolnjujemo svoje znanje, da pridobivamo nove veščine, in to v vseh življenjskih obdobjih in za vse vloge, ki jih človek prevzema - kot posameznik, član družine, delovnega kolektiva in drugih skupnosti.”

> Kaj pa bo rdeča nit letošnjega festivala TVU?

“Letos je evropsko leto za razvoj in prav to je tudi vodilna tema TVU na nacionalni ravni. V praksi to pomeni, da dajemo poudarek temam, ki zajemajo to področje: trajnostni razvoj, zelena delovna mesta, samooskrba, lokalna razvojna partnerstva, kritično potrošništvo ... K sodelovanju smo, denimo, v Istri in na Krasu povabili tudi dve vrtnariji, ki bosta pripravili predavanja in delavnice na temo pridelave zelenjave in samooskrbe.”

> Vsi ti dogodki so brezplačni. Kako se lahko posamezniki vključijo vanje?

“Odvisno od dogodka do dogodka. Če je število mest omejeno, je potrebna predhodna prijava, sicer pa lahko pride, kdor pač želi. Seznam vseh prireditev je objavljen na spletni strani TVU, informacije pa so na voljo tudi na naši spletni strani.”

> Zakaj je vseživljenjsko učenje tako zelo pomembno?

“Živimo v družbi, ki ji pravimo družba znanja. Ta je nasledila informacijsko družbo, v kateri smo potrebovali morje informacij. Zdaj pa moramo te informacije 'popredalčkati' in se - kar je bistveno - znati s tem znanjem tudi prodati. Vem, da to ne zveni prav lepo, ampak tako pač je. Danes so specifična znanja zelo cenjena in tisti, ki jih imajo, še vedno najdejo delo. Mogoče ne najdejo službe, delo pa. Zato se mi zdi res nujno, da bi se ljudje zavedali, kako pomembno je danes znanje. In to za vse generacije.”

> Že dolgo več ne velja, da sodi pridobivanje znanja le v šolske klopi. To ne nazadnje dokazuje dejstvo, da se vse več starostnikov vključuje v univerzo za tretje življenjsko obdobje. Postaja torej Slovenija “učeča se dežela”, kot pravi slogan TVU?

“Res je, danes naše none obiskujejo vse možne tečaje; sploh računalniški so zelo priljubljeni. Kar ne preseneča; življenjska doba se podaljšuje in starostniki želijo biti v toku s časom. A treba je poudariti, da je izobraževanje danes veliko bolj definirano kot nekoč. Čeprav starejši včasih niso obiskovali delavnic ali krožkov, so se vseeno učili. Drug od drugega. Znanje so pridobivali od sosedov, ki so jim bodisi zaupali kakšen nov recept bodisi pokazali, kako se naredi klobase. Danes, ko je v modi tako imenovano urbano vrtičkarstvo, veliko ljudi zanima, kako se, na primer, presadi rože na balkonu. In se lahko vpišejo v tečaj. Včasih tega ni bilo, ljudje so nova znanja osvajali, ne da bi sploh vedeli, da se dejansko učijo. Učenje namreč ni zgolj pomnjenje, kot mnogi mislijo, ampak je tudi pridobivanje izkušenj. Oblike učenja so mnogotere, načini, kako se učimo, pa neskončni.”

> Zadnje čase je zelo v modi pojem medgeneracijsko učenje. Mar ne gre tudi pri tem za že poznano prenašanje znanj med generacijami?

“Ja, danes dajemo veliko poudarka medgeneracijskemu učenju. Obstajajo celo tečaji na to temo. Včasih, ko družba še ni bila informacijsko tako razvita, je bilo nekaj povsem samoumevnega, da starši oziroma stari starši predajajo svoje znanje otrokom oziroma vnukom in hkrati tudi sami pridobivajo znanje od njih. A v današnjih časih, ko znanje tako bliskovito narašča, bo nekdo, ki denimo ne pozna niti osnov računalništva, zelo težko sledil tako naglemu razvoju. In ni jih malo, ki se prav bojijo miške. Računalniške, se razume. Da ne govorimo o uporabi pametnih telefonov, ki si jih mnogi starejši ljudje sploh ne upajo vzeti v roke, saj niso navajeni zaslonov na dotik. Njihovim vnukom se - po drugi strani - zdi uporaba te sodobne tehnologije nekaj najbolj običajnega. A kaj, ko imajo ponavadi prav otroci in vnuki najmanj potrpljenja za učenje svojih starejših sorodnikov. Pa ne le potrpljenja, tudi razumevanja do njihovega strahu. Zato so še kako dobrodošli centri medgeneracijskega učenja, v katerih ni tovrstnih ovir za medgeneracijsko solidarnost.”

> Tudi Teden vseživljenjskega učenja, ki letos praznuje že 20. obletnico, žanje vse več zanimanja, kajne?

“Res je, pred 20 leti se je dogodkov v okviru TVU po vsej državi udeležilo približno 10.000 ljudi. Lani so jih našteli že več kot 256.000. To pomeni, da se je vabilu na festival - bodisi samo z ogledom neke tematske spletne strani, posvečene festivalu, bodisi z udeležbo na katerem od številnih dogodkov - odzvala že več kot desetina prebivalcev Slovenije. Kar ni malo.”

> Je med udeleženci več mlajših ali starejših?

“Moram reči, da so najbolj številčna in hvaležna publika upokojenci, saj se zelo radi učijo, poleg tega pa je obisk neke prireditve za marsikoga lahko tudi socialni moment. To pa je tudi dobrodošlo, saj živimo v času, ko se družinske in medsosedske vezi krhajo in jih nadomeščajo nove - med drugimi vezi med vrstniki s podobnimi interesi. Sicer pa se trudimo, da bi ponudba prireditev v okviru TVU ustrezala celotnemu starostnemu spektru: za najmlajše po knjižnicah organiziramo ure pravljic, mladostnikom bo zagotovo zanimiv obisk centra eksperimentov in prikaz sodobnih tehnologij, odrasle običajno najbolj privlačijo različne ustvarjalne delavnice, od izdelave zeliščnih namazov do oblikovanja uhanov, upokojence pa - kot sem že povedala - običajno zanima vse, sploh pa računalniške delavnice. Veliko zanimanja med mladimi pritegnejo tudi predavanja, zlasti tista na temo duhovne rasti. Računamo tudi, da bodo letos dobro obiskane delavnice vrtičkarstva.”

> Pa je znanje pri nas pravilno ovrednoteno?

“Na srečo se stvari spreminjajo. Včasih je veljalo, da brez papirja, torej diplome oziroma takšnega in drugačnega spričevala, nimaš znanja. Kar seveda ni res. Tudi če znanje pridobimo neformalno ali priložnostno, smo lahko strokovnjaki na nekem področju. Ni vse v formalni izobrazbi. Tudi izkustvena znanja štejejo. S sistemom nacionalnih poklicnih kvalifikacij smo naredili pomemben korak naprej. V tem sistemu je opredeljenih mnogo poklicev, ki pokrivajo različna znanja, od varstva otrok in socialne oskrbe starejših do varilcev in maserjev. Resda moraš za pridobitev nacionalne poklicne kvalifikacije skozi takšen ali drugačen postopek preverjanja znanja, a potrdilo dobiš pri veliki večini kvalifikacij na podlagi svojega praktičnega znanja in izkušenj, ne pa na podlagi tega, da si obiskoval tečaj. Stvari se torej spreminjajo. Vse gre v smeri poudarjanja kompetenc, torej znanja in sposobnosti, ki jih imamo, ter spretnosti, da to pokažemo in uresničujemo. Kompetence pa ne dobimo samo v šoli, ampak predvsem s svojimi najrazličnejšimi izkušnjami, ki so danes še kako dragocene.”

PETRA VIDRIH

---