“Z novimi izdelki prihajajo nova in nova tveganja”

Od tega, kakšni so odnosi v družini v najzgodnejšem otroštvu, je v veliki meri odvisno, kako dovzeten bo otrok med odraščanjem in kasneje za najrazličnejše oblike zasvojenosti. Med slednjimi so zadnje čase v porastu predvsem nekemične odvisnosti od mobilnih telefonov, interneta, socialnih omrežij ipd. Kakšne bodo njihove posledice, bo znano šele čez deset, dvajset let, zagotovo pa bodo.

“Zdaj vas pa prosim, da zaprete oči in dvignete roko le tisti, ki v družini oziroma sorodstvu nimate in niste imeli ali poznali nikogar, ki bi bil podvržen kakršnikoli odvisnosti,” je zdravnica in psihoterapevtka Sanja Rozman presenetila vse, ki so v ponedeljek prišli na predavanje z naslovom Kako vzgajati otroke, da ne bodo ranljivi za zasvojenost in do zadnjega kotička zapolnili veliko dvorano novogoriške občinske stavbe.

Predavanje je kot enega od petih v okviru novembra - nacionalnega meseca preprečevanja zasvojenosti, v sodelovanju z Lokalno-akcijsko skupino za preprečevanje zasvojenosti organiziral novogoriški mladinski center. Organizatorji so v dvorani našteli več kot dvesto ljudi - Rozmanova pa je v zraku preštela le 14 rok.

“To je slika, kako močno je naš narod obremenjen z zasvojenostjo. Zato je zasvojenost problem, ki se zelo tiče vseh nas,” je komentirala število dvignjenih rok in kasneje povedala, da tudi povsod drugod, kjer ima predavanja, roko dvigne le deset odstotkov ali manj ljudi, kar se ji zdi grozno.

Že uvodoma je povedala, da je večina na predavanje zelo verjetno prišla zato, da bi slišali kaj o najnovejših oblikah nekemičnih zasvojenosti, ki grozijo otrokom v obliki odvisnosti od mobilnega telefona, računalniških igric ali interneta in socialnih omrežij, osredotočila pa se je na odnose v družini v najzgodnejšem obdobju otrokovega življenja. Prav od tega, kakšni so ti odnosi oziroma navezanost, je namreč po njenem prepričanju odvisno, kako dovzeten bo otrok za najrazličnejše oblike zasvojenosti med odraščanjem in kasneje kot odrasla oseba.

Vse se začne med mamo in otrokom

“Preventiva, kar zadeva zasvojenost, se izvaja v prvem letu otrokovega življenja. Najboljša preventiva pred vsemi zasvojenostmi je pri nas to, da so matere do prvega leta otrokove starosti lahko doma,” je še pojasnila Rozmanova in dodala, da poleg vzgoje na razvoj zasvojenosti v določeni meri vpliva tudi genetika. Ker so odnosi tisti, od katerih je odvisen potencialni razvoj zasvojenosti, je na prvo mesto postavila vlogo matere, saj ima otrok že pred rojstvom z materjo odnos, ki praviloma traja devet mesecev.

“Vse se začne v odnosu med mamo in otrokom. Otrok je bitje s svežimi možgani brez programa o tem, kaj so odnosi. Te programe nalagamo otroku v družini. Najosnovnejši program je ljubezen oziroma odgovor na to, kaj sploh so ljudje in zakaj se truditi z njimi. To, da je otrok odvisen od svojih staršev, je normalno. V družinah, kjer starši svoje vloge pri vzgoji ne opravijo dovolj dobro, ta odvisnost ostane in se prenese v odnose s partnerji,” je opozorila Rozmanova in omenila, da v družini, kjer je nekdo zasvojen, tudi če mati ni, ni tistega finega občutka za otroke, ki je potreben za zdrav razvoj. Poudarila je tudi, da je način odnosa med materjo in otrokom model, ki ga ponavljamo skozi vse življenje.

Varna in nevarna navezanost

V nadaljevanju je govorila o odvisnosti od odnosov oziroma o patološki soodvisnosti, značilni za otroke, ki so odraščali v družinah, kjer je prisotna zasvojenost. S tem v zvezi je omenila navezanost kot trajno čustveno vez med osebami, ki pa je lahko varna ali nevarna.

“O nevarni navezanosti govorimo takrat, ko stik med materjo in otrokom enkrat je, drugič ga ni, pa tudi če ga nikoli ni oziroma če se otrok matere boji oziroma ga starši zlorabljajo. Takrat je zelo hudo. To so zlomljeni otroci, ki se ne obnašajo normalno in ob svojih starših doživljajo strah in grozo,” je pojasnila in dodala, da so raziskave pokazale, da je velikost možganov pri otrocih z nevarno navezanostjo za tretjino manjša od volumna možganov otrok z varno navezanostjo, slabša pa je tudi kakovost povezav med nevroni.

Zasvojenost je tako po mnenju Rozmanove motnja v sistemu navezanosti, sicer pa gre za motnjo na ravni možganov, na ravni mišljenja, doživljanja, presoje, prepričanj, na ravni vedenja, družine in širše družbe. Ena od številnih definicij pravi, da gre pri zasvojenosti za kronično bolezen možganskih sistemov za nagrajevanje, motivacijo in spomin ter z njimi povezanih nevronskih povezav. Okvara v delovanju teh sklopov vodi do značilnih bioloških, psiholoških, družbenih in duhovnih manifestacij. Oseba začne patološko iskati olajšanje ali ugodje ob uživanju snovi in izbiri določenih vedenj.

Rozmanova je dodala, da je pri zasvojencih sistem za nagrajevanje iztirjen, kot da bi se prag za doživljanje tega, kar je prijetno, zvišal. Posledice tega pa se ne kažejo le na telesu, ampak na vseh ravneh človekovega življenja.

Nepredvidljivi novi svet

Ob koncu predavanja je opozorila, da se znaki dovzetnosti za katero od oblik zasvojenosti pri otrocih kažejo skozi občutke lastne vrednosti: manj- ali večvrednosti. To je eden prvih znakov, na katere morajo biti starši pozorni, roditeljem pa je položila na srce, da se je treba z otroki pogovarjati, pogovarjati in še enkrat pogovarjati.

Glede novodobnih oblik nekemičnih zasvojenosti pa je povedala, da bomo šele čez deset, dvajset let videli, kakšne bodo posledice, ki pa zagotovo bodo.

“Ti otroci že zdaj drugače razmišljajo. Ko dobimo nov telefon, ga damo pet let staremu otroku, da nam ga pripravi. S temi novimi izdelki prihajajo nova in nova tveganja in zagotovo bodo v naslednjih letih prišla še kakšna, tako da velja dati ljudem bolj splošne vzorce, kot pa reči, joj, ti telefončki so groza,” je še povedala. Izpostavila je tudi, da starši na otroke prenašajo vzorce vedenja in sistem vrednot iz sveta, v katerem so odraščali, ki pa se bistveno razlikuje od sveta, v katerem živijo otroci danes, zato pa je tako pomembno, da se sproti izobražujejo, tudi na takšnih predavanjih.

“Včasih smo morali otroke učiti, da ne smejo govoriti z neznanci, da ne smejo sedati k tujcem v avtomobil, danes pa to ni več toliko aktualno, ker je danes ulica prek interneta, facebooka že v našem domu,” je sklenila.

NACE NOVAK

---