“Verjamem, da se Rusi resno zanimajo za Kanin”

Siniša Germovšek v času prvega mandata od 1998 do 2002 in tudi zadnji dve leti županovanja nima lahkega dela. Dogajajo se mu nesreče. Oral je ledino pri obnovi po velikonočnem potresu, z Ložani je žaloval in se boril s plazom Stovže po letu 2000. V času zdajšnjega mandata, ko je spomladi leta 2012 nadomestil dolgoletnega župana Danijela Krivca, ki se je odločil za poslansko klop, se je sesulo še kaninsko smučišče, kar je prizadelo turizem. Počasi so se stvari umirile in obnovile. Germovšek resnično verjame, da tudi Kaninu dobro kaže.

> Kako sta vas kot župana in človeka zaznamovali prvi dve nesreči? O povsem drugačni, kaninski, bova malo pozneje.

“Taki dogodki, ki ljudem življenje postavijo na glavo, ki vzamejo življenja in uničijo trud več rodov, te ne morejo pustiti neprizadetega. Kot župan imaš nalogo in željo, da bi pomagal. Toda v nesrečah tako velikega obsega, pri reševanju katerih je bila vključena država, padeš v tok dogajanja, zapletov, plavaš ... Vedno sem se spraševal, ali bi bilo mogoče več narediti.”

> Kot član občinske potresne komisije ste se sicer brez otipljivih uspehov borili vsaj za delne spremembe v konceptu obnove. Zakaj?

“Ljudi so preveč obremenili. Odvzeli so jim svobodo odločanja z denarjem. Denarno šibkejši niso vedeli, kako bodo šolali otroke. Intimnih stisk niso obešali na veliki zvon, vendar so bile in so marsikje še hude. Zgodba o konceptu obnove, izračuni pomoči, neenakosti, prednostne naloge, marsikaj bi moralo biti drugače in predvsem boljše. Ne vem, zakaj so imele pred obnovo domov prednost javne stavbe, ki niso nujno potrebne za ljudi. Na Bovškem imamo še vedno deset razseljenih družin, mnogi še čakajo na zaključek postopka. Zaradi krčenja državnega denarja ne vedo, kdaj bodo podpisali pogodbe.”

> Po nesreči na kaninski gondolski žičnici januarja 2013 ste bili tarča številnih kritik, da ne ukrepate in da niste hitro sklicali vseh na posvet, kako naprej. Bi občina lahko zbrala tistih 80.000 evrov za hitro popravilo in s tem preprečila žalostno minulo zimo brez smučišča in mnogimi odpuščenimi?

“Koliko denarja bi potrebovali za popravilo, so zgolj špekulacije. Šest dni po nesreči na seji občinskega sveta ni bilo niti z besedico nakazano, kako naj ukrepamo. Direktor družbe ATC je poročal, da še pregledujejo napravo in mesto dogodka, in dokler ne bo jasno, kaj se je zgodilo, naprave ne bodo obratovale. Zamolčal je, da je treba preglede pri Zavodu za gradbeništvo naročiti in plačati! Družba ATC Kanin občine o dogodku uradno sploh ni obvestila in nikoli ni dala predloga za popravilo žičnice. Bilo je veliko zamolčanega.”

> Kaj je bilo zamolčano?

“Vprašati se je treba, zakaj je ATC Kanin spreminjal prizorišče okvare. Preden so prišli strokovnjaki iz Zavoda za gradbeništvo in iz Pome, so posegli v mesto okvare. Zakaj? Pri nesrečah se ne sme nič spreminjati, dokler strokovnjaki ne opravijo ogleda. Ali morda ni bilo interesa, da ugotovijo dejanski vzrok okvare? Ocenjujem, da druge razlage ni, kot da so prikrivali lastno malomarnost. Zakaj so varnostni sistemi odpovedali? Govori se, da so posegali v varnostne sisteme, tako imenovane mostove, in se zato žičnica ni zaustavila. Zakaj niso evidentirali dogodka približno deset dni prej, ko naj bi tudi prišlo do naleta kabin. Obstaja domneva, da je bila ena od teh kabin udeležena tudi v nesreči, ki je botrovala zaprtju smučišča.”

> Torej ne verjamete uradni razlagi, da je bil kriv sunek vetra?

“Strokovnjaki Pome so v poročilu zapisali, da do dogodka ni prišlo samo zaradi vetra, saj po deseti uri ni bil sprožen alarm zaradi vetra. Potniki, ki so se vrnili v dolino tik pred nesrečo, pravijo, da vetra ni bilo.”

> Boste sumničenjem poskušali priti do konca?

“Občina bo na tožilstvo vložila pobudo za obnovo postopka. Razčiščene okoliščine so pogoj za reševanje gondolske žičnice.”

> V poldrugem letu se s Kaninom pravzaprav ni veliko premaknilo. Nihče ne ve, kako bo naprej? Kako je z možnostjo za pridobitev milijonov evrov EU za prenovo? Je občina zaspala?

“Kar zadeva občino, smo naredili mnogo. Občinskemu svetu smo stalno poročali, kaj počnemo. Smo na zvezi z vsemi vpletenimi. Je pa zgodba zahtevna. Na pristojnem ministrstvu še ni jasno, kakšne bodo možnosti v prihodnji finančni perspektivi za kandidiranje s projektom prenove in posodobitve kaninskega smučišča. Jasno je le, da za turistično infrastrukturo ne bo na voljo prav veliko.”

> S kakšnim projektom pa jih boste poskušali prepričati? Ali je andorski master razvojni plan s predlaganimi novimi trasami za dostavno žičnico in novimi smučišči še aktualen?

“Komisija, ki sem jo imenoval in se v njeno delo nisem vmešaval, ga nadgrajuje s tako imenovanim trajnostnim razvojem kaninskega pogorja. Išče najboljše rešitve za uspešno poslovanje smučišča v prihodnosti. Obdelala je različne variante. Je pa postavila na stran možnost, da bi zgolj zamenjali obstoječe naprave z novimi. Pri master planu se je poglobila v problem prenizkega smučišča Gozdec. Stroški z zasneževanjem bi bili preveliki. Proge bi morali postaviti višje, vsaj na 1800 metrov. Dostavna žičnica naj bi potekala tako, da bi ob njej potrebovali čim manj sedežnic. Še marsikaj je treba razčistiti, narediti izračune, primerjave. Gre za idejno zasnovo, ki bo šla v javno obravnavo in bi postala podlaga za iskanje denarja EU.”

> Ali imate pred očmi, konkretno na terenu, kakšne naj bi bile variantne rešitve?

“Sam ne poznam dobro terena, zato povsem zaupam poznavalcem.”

> Ker so menili, da vse prepočasi poteka, so kritični svetniki imenovali svojo komisijo za Kanin. Kakšna je njena vloga?

“Svetniki so na zadnji seji sprejeli sklep, da se komisiji združita.”

> Glasna so bila opozorila, da premalo sodelujete z državnim poslancem Danijelom Krivcem, ki bi lahko odpiral ministrska vrata. Je to res? In če je - zakaj se med vama zatika?

“Ker operativni načrt finančne perspektive do leta 2020 ni dorečen, bi kdorkoli težko karkoli prehitel. Sodelovanje ni problem, je pa zagotovo težje, ko imamo zelo različne poglede, in prav zato je treba sodelovati. Menim pa, da občinskemu zemljišču Žaršče ne bi smeli pred dokapitalizacijo družbe ATC Kanin znižati vrednosti, kar se je zgodilo v času, ko je bil Krivec župan. Za nameček je ATC Kanin v zameno za terjatve podelil Euroinvestu še stavbno pravico za uporabo naslednjih 99 let. To bi lahko povzročalo težave.”

> Ali tik pred dražbo premoženja ATC Kanin v stečaju, ki bo 18. julija v Ljubljani, veste kaj več o potencialnih kupcih?

“Na občini so se oglašali mnogi. Nismo obešali na veliki zvon, ker se interes običajno ni nadaljeval. Toda pri interesentih iz Rusije se je izkazalo, da delujejo profesionalno. Obravnavam jih kot zelo resne, izogibam pa se izrazu investitorji, ker še niso. V Bovcu so se oglasili dvakrat, tudi s helikopterjem so si natančno ogledali teren. Sem na vezi s stečajno upraviteljico, ki tudi meni, da so resen in preudaren investitor, ki želi narediti na tem območju moderen smučarski center in oživiti turistično ponudbo.”

> Kdo so?

“Gre za skupino mlajših investitorjev iz St. Peterburga. Vsaj eden med njimi se razume na smučišča in je že vlagal na Kavkazu. Obiskali so vse vpletene, tudi Hypo Leasing, ki se z njimi ločeno pogovarja o prodaji svojega premoženja z dostavno gondolsko žičnico. Najeli so odvetniško hišo, ki zanje preverja in pripravlja vse pravne podlage. Na ministrstvu preverjajo, kako je z možnostjo za pridobitev koncesije za gradnjo žičnic in denarne pomoči EU. Sestali so se s Promoturjem. Ustanovili so projektno družbo s sedežem v Kopru. Več bodo o sebi povedali sami. Dogovarjamo se, da bi svojo vizijo kaninskega smučišča in vse ostalo v tej povezavi, vključno s pričakovanji, ki jih imajo do občine, predstavili v kratkem na seji občinskega sveta.”

> Ali je zdaj priložnost, da postavite na laž vse tiste, ki so ugibali, da pravzaprav ne marate Kanina, ker naj bi bil luknja brez dna?

“Ta izmišljotina nima nobene osnove. Deloval sem v smeri reševanja Kanina, vendar pa sem hkrati povedal, da občina sama ne bo zmogla. Naredili bomo vse, da bi se s potencialnimi kupci dogovorili.”

> Kakšne pogoje postavljajo? Kako je občina konkretno vpletena?

“Je zelo vpletena. Potencialne investitorje zanima, ali je pripravljena dati brezplačno v najem velike površine, na katerih so smučišča. To se mi zdi razumljivo, saj je bilo tudi pri ATC Kanin tako. Če se ne bomo dogovorili, jih na dražbi ne bo.”

> Kaj o tem menite vi?

“Sem absolutno za brezplačni najem, ker gre za javni interes občine in ker ne moremo vnaprej onemogočiti investitorja, ki naj bi ugriznil v zahteven zalogaj, ki se bo šele dolgoročno obrestoval. Je pa tu težava: nova zakonodaja ne dovoljuje tovrstnih brezplačnih najemov. Zato s pravniki iščemo rešitev, ki bi veljala za kateregakoli morebitnega kupca.”

> In kakšen scenarij se odpira, če se z Rusi ne bo izšlo? Kaj pa Turki?

“Upam, da bo dražba uspela, kljub visoki kupnini 1,9 milijona evrov. Gre namreč za licitacijo z zniževanjem cene do še sprejemljive vsote. Turki pa so, kolikor vem, v prvi fazi zainteresirani za obnovo obstoječe žičnice. Ali je to možno, je odvisno od stanja naprav po škodi, ki jo je povzročila debela snežna odeja v minuli zimi.”

> Kako bo občina delovala, če nihče ne bo kupil Kanina?

“Delali bomo naprej in se potegovali za denar EU. V proračunu smo rezervirali 25.000 evrov. Nekaj bo šlo za pripravo idejnega načrta, nekaj pa bomo namenili za oceno stanja naprav.”

> Slišim, da občina brezplačno skrbi za okolico zaprtega hotela Kanin v stečaju. Bi tudi meni brezplačno pokosili zelenico pred hišo?

“Tako grdo brusijo jezike nekateri v Bovcu. Ne razumem jih. Dejstvo je, da hotel propada z okolico vred. Je v središču Bovca in sosed hotela Alp, ki ga je lastnik Hypo Leasing dal v najem in obratuje. Vsaj zunanjo sramoto moramo zakrivati pred domačini in turisti. Stečajno upraviteljico in banko sem opozoril, da nastaja škoda, da ni varovanja in da se v notranjosti že zbirajo nepovabljeni. Zadevo so prijavili policiji. V zameno za skrb za okolico so nam v javno uporabo odstopili parkirišča. Nimam informacij, ali se kdo zanima za nakup.”

> Kako odgovarjate na očitke GIZ raftatjev, da bolj kot domačine podpirate tuje športne agencije na Soči zato, ker jih gostite v svojem kampu Polovnik in z njimi služite?

“Tako stališče lahko uvrstim med nizke udarce. Urejanje interesov na Soči daleč presega domet kampa Polovnik, ki ga ima naše družinsko podjetje, katerega solastnik sem, v najemu že 24 let. Deset let nisem bil župan in 'domnevne ovire' pri pripravi odloka o plovnem režimu na Soči torej ni bilo.”

> Kje je prišlo do kratkega stika?

“Zmotna je domneva, da naj bi bil odlok o plovnem režimu v treh občinah namenjen enemu interesu. Gre za urejanje športne, turistične, rekreacijske in gospodarske dejavnosti. Slediti moramo pravnim normam in odprtemu trgu. Zamudili smo čas pred vstopom v EU, ko bi lahko domačine postavili v ospredje. Kategorično zavračam, da jih ne podpiram. Naj si pogledajo moje dopise v podporo izobraževalnim programom domače Kanjoning zveze. Veseli me, da ga je država priznala in odprla možnost za nastanek izobraževalnega centra za 'outdoor' športe za potrebe gospodarske turistične dejavnosti.”

> Ali ste v povezavi z bovškim letališčem še vedno na stani jadralnih padalcev, kot so vam očitali letalci?

“Očitki letijo na to, ker sem prepričan, da je v bovškem zraku dovolj prostora za vse, da je možno sobivanje. Izkazalo se je, da le ni tako preprosto.”

> Do kdaj bo z milijoni evrov EU zgrajena letališka stavba prazna? Hangar ste sicer slovesno odprli. Zakaj kompleks nima obratovalnega dovoljenja?

“Gre za trd oreh, ki razkriva, da zadeve na začetku niso bile dorečene. Občina mora pridobiti obratovalno dovoljenje, preden gre v razpis za upravljalca. Toda razpis ima veliko pasti. Ali velja za objekt ali za upravljanje z letališčem? Zanj že vrsto let vestno in z odrekanjem skrbi Aeroklub Bovec, ki ima veljavno obratovalno dovoljenje. Ali bomo imeli na letališču dva gospodarja? Tako ne gre. Slaba izkušnja v Lescah terja previdnost.”

> Kako bi lahko presekali gordijski vozel?

“Razmišljamo o podelitvi koncesije za opravljanje javne gospodarske službe. Se pa sprašujem, do kdaj bo možno za letališče skrbeti na ljubiteljski ravni. Skupaj moramo najti rešitve.”

> Svetniki so proračun potrdili na podlagi vašega osebnega zagotovila, da imate kupca za hotel Šola v Logu pod Mangartom in za mladinski hotel v Bovcu, kar naj bi navrglo 600.000 evrov. Kje so?

“Resen interesent iz Kobarida, ki bi v nedokončan objekt sredi Bovca vselil medicinski center, poskuša zbrati denar. V primeru hotela Šola mora odplačati še delež solastnika, zadruge v Logu pod Mangartom. V celoti mora zbrati okoli 800.000 evrov.”

> Ali brez kupca grozi zadolžitev občine v višini milijon evrov, kar je skoraj četrtina proračuna, ki v osnovnem delu znaša 4,5 milijona evrov?

“Ne. Če ne bomo prodali, ne bomo izpeljali nekaterih naložb v ceste.”

> Opozicijski svetniki očitajo, da si z obnovo cest kupujete glasove na prihajajočih volitvah, na obvezne čistilne naprave pa pozabljate. Kako odgovarjate?

“Obnova cest je nujna za občane. Zdaj urejamo še vas Kal Koritnica in potem bodo vsa naselja komunalno urejena. Problem so razpršene gradnje. Iščemo rešitve. Strokovnjaki zagotavljajo, da so triprekatne greznice bolj učinkovite kot zakonsko obvezne male čistilne naprave. Soča je zelo čista. Neumnih zahtev in zaslužkov proizvajalcev ne bomo podpirali.”

> Turistični ponudniki z neplačevanjem turistične takse že več let uspešno goljufajo občino. Ali boste ukrepali?

“Gre za razvado, ki je posledica naših slabih evidenc. Uredili jih bomo. Miselnost, da jim pripada tisti evro, je treba prekiniti z rednim nadzorovanjem redarjev in izvršbami, če ne bo šlo drugače. V preteklosti smo marsikaj tolerirali, ker večjih ponudnikov nismo hoteli spraviti v še večje škripce. Občina je v stečajno maso prijavila zahtevo po vračilu neplačane takse hotela Kanin.”

> Ste se tudi vi razveselili novega vodstva LTO?

“Pričakovanja so velika, že po dveh mesecih opažamo spremembe v komunikaciji s članstvom, s turističnimi ponudniki. Toda že ob prihodu direktorja Janka Humarja sem poudaril, da bo potreboval podporo in da je nujno drugačno dojemanje turizma, sicer bo težko izpeljal naloge.”

> Zakaj ste ukinili Buški tek in festival Kluže?

“V dogovoru s tekaškim društvom smo ugotovili, da je tek predrag za naš proračun. Festival Kluže je lani izgubil denarno pomoč ministrstva za kulturo.”

> Na kaj ste ponosni po dveh letih?

“Res smo peljali naprej že utečene projekte, toda za vsakega med njimi se je bilo treba trdo boriti, in uspelo nam je. Imamo novo šolo in vrtec na Žagi, nadgrajujemo športno letališče, zgradili smo mrliško vežico v Čezsoči, gradimo prizidek k šoli v Soči, urejamo trg v Trenti. Načrtujemo gradnjo športnega centra pri letališču, ki bi ga lahko zgradili v dveh letih. Če bomo dobili nove lastnike kaninskega smučišča, se odpirajo možnosti za gradnjo v Žarščah, za obnovo velike telovadnice ...”

> Se boste ponovno potegovali za županski stolček?

“Bom, ker je za spremembe potreben vsaj celoten mandat. Kandidiral bom s podpisi volivcev, za občinski svet pa bo tudi tokrat nestrankarska Lista za Bovško.”

NEVA BLAZETIČ

---