“Ukrajina je na dvorišču Evrope. Ni daleč od Slovenije.”

Slovenski zunanji minister Karl Erjavec je včeraj pozdravil dogovor o reševanju ukrajinske krize, ki so ga po maratonskem zasedanju sklenili voditelji Ukrajine, Rusije, Nemčije in Francije. Minister nam je že pred tem dejal, da drugačne rešitve, kot bi bila politična, ne vidi, vendar je spomnil, kako je že septembra lani sklenjeni sporazum iz Minska ostal na papirju. Z ministrom smo se pogovarjali tudi o pričakovanjih v zvezi z arbitražo o meji, odnosih s sosedi in o domači politiki.

Karl Erjavec: “Dogovor pozdravljamo, za kakšno poglobljeno oceno pa je treba počakati še kakšen dan, da vidimo tudi konkreten napredek na terenu.” Foto: Miha Koron
Karl Erjavec: “Dogovor pozdravljamo, za kakšno poglobljeno oceno pa je treba počakati še kakšen dan, da vidimo tudi konkreten napredek na terenu.” Foto: Miha Koron

> Za vso Evropo in tudi za svet je v središču pozornosti zaskrbljujoče dogajanje v Ukrajini. Sami ste pred kratkim dejali, da rešitve ne pričakujete tako kmalu ...

“Evropski uniji predstavlja ukrajinska kriza poleg terorizma, ta se v zadnjem času še krepi, glavni mednarodni politični izziv. To dokazujejo tudi številni diplomatski dogodki in srečanja državnikov. Žal pa moram reči, da do pred kratkim kakšnega napredka ni bilo. Že septembra lani je bil sklenjen dogovor iz Minska, ki naj bi omogočil mirno rešitev krize, a se ne uresničuje. Zato se ne gre čuditi povečanju aktivnosti normandijske skupine, v kateri sodelujejo Francija, Nemčija, Rusija in Ukrajina, najprej na ravni ministrov za zunanje zadeve, zdaj pa na najvišji ravni. Kot rezultat tega procesa je bil včeraj v Minsku dosežen dogovor v normandijskem formatu o vzpostavitvi premirja in umiku težke oborožitve ter nelegalnih oboroženih formacij iz Ukrajine. Dogovor pozdravljamo, za kakšno poglobljeno oceno pa je treba počakati še kakšen dan, da vidimo tudi konkreten napredek na terenu. V Evropski uniji smo sprejeli številne gospodarske ukrepe in uvedli ukrepe proti določenim fizičnim in pravnim osebam. V ponedeljek smo dodali nova imena devetnajstih fizičnih in devetih pravnih oseb. Sam menim, da bomo ukrajinsko krizo reševali še nekaj časa. Da pridemo do neke celovite kompromisne rešitve, ki bo dobra tako za ukrajinsko kot za rusko stran in da se bo na obeh straneh tudi učinkovito uresničevala, bo potrebnega še veliko diplomatskega napora. Posebna okoliščina je stališče Američanov, da bi Ukrajini pomagali celo z orožjem. To pa ima seveda lahko zelo negativne stranske učinke, lahko bi spodbujalo vojaško rešitev, kar pa ni v interesu nobene strani, zlasti ne Evrope. Ukrajina je na dvorišču Evrope. Ni daleč od Slovenije.”

> Ob robu srečanja zunanjih ministrov v Bruslju ste izjavili, da si drugačne rešitve kot politične ne predstavljate ...

“Ne predstavljam si vojaškega spopada. Rusija je vojaška velesila, tam je tudi jedrsko orožje. Mislim, da se bo na dolgi rok vendarle našla diplomatska rešitev.”

> V Bruslju ste še dodali, da mora EU v primeru, da diplomatska prizadevanja ne bodo obrodila sadov, pripraviti dodatne ukrepe. Je zdaj to tista dodatna kazenska lista za fizične in pravne osebe v Rusiji?

“Seznam bo najverjetneje od ponedeljka naprej veljal, ker so te sankcije posledica dogodkov v Mariupolu. Je pa uveljavitev novega seznama omejevalnih ukrepov odvisna od morebitne odločitve do ponedeljka, da dogovor v Minsku predstavlja neko novo dogajanje in da se napredek mora poznati tudi na pristopu Evropske unije do Rusije. Do ponedeljka je še nekaj časa in glede na to, da premirje začne veljati s polnočjo 15. februarja, moramo še nekaj dni počakati in spremljati dogodke na terenu. Res sem rekel, da bo treba, če se rezultati iz Minska ne bodo odražali tudi na terenu, z nadaljnjimi diplomatskimi pritiski prepričati rusko stran, naj ne podpira ukrajinskih separatistov. Glede na stanje v Ukrajini smo v preteklih mesecih prišli do ugotovitve, da sankcije na ravnanje Rusije nimajo prav velikega vpliva. Slaba finančna situacija v Rusiji v tem trenutku ni toliko posledica sankcij kot hudega padca cen nafte.”

> Vajeti diplomacije v Evropi sta prevzeli predvsem Nemčija in Francija, nekoliko trša je še Velika Britanija. Koliko lahko pripomorejo majhni, kakršna je Slovenija?

“Na seji sveta ministrov EU v ponedeljek je razprava o sankcijah trajala več kot dve uri, saj morajo biti vse odločitve sprejete soglasno. Vsaka, tudi najmanjša država torej lahko neko odločitev prepreči. Moram reči, da so naša stališča zelo podobna stališčem Nemčije in Francije. Pomembno je, da smo na koncu, ne glede na razlike v stališčih na primer Velike Britanije in baltskih držav, našli enotne odločitve. Če ne bi bilo tako, sporočilo Evropske unije ne bi bilo dobro.”

Slovenija ohranila gospodarske vezi

> Slovenija kljub sankcijam EU v Rusiji nekako ohranja svoj gospodarski položaj. Kako nam to uspeva?

“Pri sprejemanju gospodarskih sankcij smo zelo pazili, katere bodo sprejete, da ne bi prizadele slovenskega gospodarstva. Vsaka država ima možnost vplivati in tudi preprečiti uvrstitev določenega imena na sankcijski seznam. Seveda z ustreznimi argumenti.”

> Ste torej vplivali na katero od konkretnih imen?

“Mi smo zagovarjali nekatere svoje interese, seveda pa pri tem ne bom konkreten. Nas bi lahko zelo prizadelo, če bi se sankcije nanašale na primer na farmacevtsko industrijo. Krka je eden največjih izvoznikov na ruski trg.”

> Je k ohranitvi gospodarskih stikov svoje prispevala tudi gospodarska diplomacija, katere pomen sicer pogosto poudarjate?

“Z Rusijo delamo v okviru medvladne komisije za gospodarsko sodelovanje, ki jo tudi vodim. V zadnjih treh letih smo v trgovinski menjavi z 1,300.000.000 dolarjev prišli do skoraj dveh milijard. Rusija je pomemben gospodarski partner za Slovenijo. Decembra lani smo se na sestanku omenjene komisije v Ljubljani dogovorili za 500 milijonov dodatnih poslov. Vse te aktivnosti pa potekajo v skladu z dogovori znotraj Evropske unije, ne kršimo nobenega pravnega reda EU, tudi tistega dela ne, ki se nanaša na gospodarske sankcije. Na münchenski varnostni konferenci se je predsednik države Borut Pahor srečal z zunanjim ministrom Sergejem Lavrovom, in ta je dejal, da je Slovenija primer države, ki je kot članica EU in zveze Nato pokazala, da je moč kljub vsem problemom korektno sodelovati. Zlasti na gospodarskem področju.”

Prepričan v plovbo na odprto morje

> Ko gre za mednarodne odnose, se v Sloveniji iz takšnih ali drugačnih razlogov najpogosteje oziramo k Hrvaški. Zdaj posebej nestrpno pričakujemo izid arbitraže o meji na morju. Posebej Primorci, ki imamo Luko Koper in ribiče, računamo na stik z odprtim morjem. Znano je, da ste optimist. Ali to tudi ostajate?

“Optimist sem v tem, da bomo stik z odprtim morjem dobili. V zagovoru pred arbitražnim sodiščem v Haagu sem jim povedal, da sodišče ne bo opravilo svoje naloge, če ne bo določilo stika Slovenije z odprtim morjem. Kajti arbitražni sporazum med Slovenijo in Hrvaško natančno določa, da mora biti ta stik zagotovljen. Zelo bi me presenetilo, če bi arbitražno razsodišče sprejelo kakšno drugačno odločitev. To je vitalnega pomena za Slovenijo zlasti z vidika Luke Koper, z vidika tega, da smo vpeti v pomembne mednarodne tokove. Slovenija leži na križišču petega in desetega koridorja, se pravi od Lizbone do Kijeva in od baltskih držav do Aten. Luka Koper nenazadnje ni okno v svet le za Slovenijo, temveč tudi za Madžarsko, Slovaško, Češko. Ko sem lani obiskal prestolnice teh držav, je bilo povsod eno ključnih vprašanj, kdaj lahko pričakujejo posodobitev Luke Koper v smislu povečanja zmogljivosti pretovora. Ta številka se giblje okoli 18 milijonov ton, potrebna zmogljivost pa je 40 milijonov ton. Zanima jih tudi, kaj bo z modernizacijo železnice do avstrijske in do madžarske meje. Izjemno sem zadovoljen, da tudi predsednik vlade to obravnava kot prednostni projekt, tako se je izrekla tudi koalicija. Po mojem mnenju moramo projekt financirati v javno-zasebnem partnerstvu. Javni del pomeni črpanje evropskih sredstev, pri čemer je na voljo 380 milijonov evrov. Če bomo pokazali, da resno pristopamo k projektu, lahko dobimo še kakšna dodatna evropska sredstva in primernega strateškega partnerja. To bo morda katero od pristanišč, na primer Hamburg ali Rotterdam ali kakšen konzorcij. Morda Kitajci, ki so si pristanišče že ogledovali. V stranki Desus pa nasprotujemo temu, da bi kdo vstopil v kapitalski delež Luke Koper. Koper je prevelikega strateškega pomena, da bi šli v kakšno delno privatizacijo. Vstop strateškega partnerja v Luko je dopusten v poslovnem smislu z dolgoročno pogodbo.

> Če se vrneva k Hrvaški - menite, da se bo v siceršnjih odnosih z njo kaj spremenilo po izvolitvi kandidatke HDZ Kolinde Grabor Kitarević za predsednico države?

“Ne, odprta vprašanja rešujejo ustrezni forumi. Kar se tiče meje, bo svoje povedalo arbitražno sodišče, glede vprašanja Ljubljanske banke za nas velja memorandum, ki je bil sklenjen, ne glede na to, kako ga Hrvaška interpretira. In tudi če bo na parlamentarnih volitvah prišlo do zamenjave oblasti, ne pričakujem sprememb. Sicer pa se zelo povečuje blagovna izmenjava med državama. Ne pričakujem, da bi lahko bili odnosi posebej slabši, pa tudi ne posebej odličnejši.”

S sosedi odločneje v čezmejne ukrepe

> Kje so naše prioritete, ko gre za naloge gospodarske diplomacije?

“Eden najpomembnejših letošnjih projektov ministrstva za zunanje zadeve je deklaracija RS o zunanji politiki. Imamo 16 let staro deklaracijo, ki je zastarela. Takrat je ciljala na to, da postanemo člani EU in zveze Nato, in to smo uresničili. Zdaj gre za aktualni interes slovenske zunanje politike. Tu so trije stebri. Prvi je varnost, drugi miroljubna politika in tretji blagostanje. Pri slednjem je gospodarska diplomacija ključna. Naš ključ do uspešnega gospodarstva je namreč izvoz. V EU smo dobro prisotni, na tamkajšnje trge izvozimo 80 odstotkov. Imamo pa še druge možnosti. Naj omenim Turčijo, Srednjo Azijo, Kitajsko, Indijo. Nismo pa še izkoristili vseh možnosti v naši bližini. Poglejmo na primer Italijo. Prisotni smo tam nekje do Milana, če pa gremo malo nižje in do Rima, boš tam že težko srečal kakšnega slovenskega gospodarstvenika. Tu je še Madžarska, ki je velik, 10-milijonski trg, pa ga premalo izkoriščamo. Krepiti moramo gospodarsko rast, ki bo temeljila na izvozu na tiste trge, ki so nam blizu in dostopni.”

> Tudi na obeh straneh meje z Italijo pravijo, da pogrešajo več skupnih gospodarskih projektov, ki jih Evropa sicer ponuja. Kdo bi pri tem moral kaj več storiti?

“V zadnjih letih v zamejstvu beležimo napredek, ne le po zaslugi urada za Slovence v zamejstvu in po svetu, temveč tudi zunanjega ministrstva. Pomemben korak bo prispevalo oblikovanje mešane komisije, o čemer sva se letos januarja dogovorila s predsednico dežele Furlanije-Julijske krajine Deboro Serrachiani. Poleg sodelovanja na področjih gospodarstva, šolstva in kulture je eden pomembnih projektov črpanje evropskih sredstev. Predvsem za čezmejne projekte za kmetijstvo, turizem, trajnostni razvoj. Imamo pa še možnosti v okviru jadransko-jonske regije, v okviru katere bi lahko Slovenija, Italija in Hrvaška dograjevale infrastrukturno in energetsko mrežo. Zelo sem zadovoljen, da imamo dobre odnose s Furlanijo-Julijsko krajino. Podobno delamo z Avstrijo. Imamo akcijsko skupino za Koroško in Štajersko. Tudi v tem primeru gre za to, kako do evropskih sredstev za čezmejne projekte. Italijani in Avstrijci so pri nabiranju evropskega denarja uspešni, skupaj z njimi imamo priložnost nabirati izkušnje.”

> Naša bližina je tudi zahodni Balkan, in Evropa računa, da bomo tvorno sodelovali pri približevanju držav nekdanje Jugoslavije EU. Morda je v zdajšnjih razmerah v malce nelagodnem položaju Srbija, ki je tradicionalno navezana na Rusijo. Menite, da bo zmogla najti pravo pot?

“Kot zunanji minister sem opravil številne obiske v Srbiji in tudi v Sloveniji imamo s Srbi številne stike. Iz njihove usmeritve izhaja trden namen tlakovati pot k Evropski uniji. Je pa ta pot zelo trda, narediti je treba mnoge korake. Tudi Slovenija je, potem ko je dala vlogo za polnopravno članstvo, potrebovala deset let, da je to postala. Pri Srbiji je še poseben problem to, da mora urediti odnose s Prištino. Prav včeraj se je visoka predstavnica za zunanjo politiko Federica Mogherini srečala z obema predsednikoma vlad, ki sta zelo uspešno zaprla poglavje pravosodja. Dialog se nadaljuje in menim, da vpliva Rusije, ki bi preprečeval pot Srbije k Evropski uniji, ni. To lahko potrdim po lanskem pogovoru z zunanjim ministrom Sergejem Lavrovom v Moskvi. Vprašal sem ga, kako Rusija gleda na približevanje Srbije EU. Mirno mi je odgovoril, da bodo spoštovali odločitev, ki jo bodo sprejele srbske oblasti.”

Ključna je politična stabilnost

> Bo zdajšnja slovenska vlada preživela svoj mandat?

>“Seveda želim, da bi ga. Desus je pri tem ključnega pomena, saj imamo v parlamentu deset poslancev, smo 46. glas v koaliciji. Ko gre za našo stranko, obstajajo znane pasti. V koalicijsko pogodbo smo zapisali, da je treba zagotoviti 40 milijonov evrov za regres upokojencem. Letos nam je uspelo zagotoviti 19 milijonov. Do 40 milijonov sicer nismo prišli, ker moramo nekako omejiti finančni primanjkljaj pod tremi odstotki. Torej smo popustili, prihodnje leto pa bomo zahtevali vseh 40 milijonov. Upokojenci s pokojnino od 625 do 750 evrov bodo dobili 168 evrov, tisti z nižjimi zneski pa nekaj več. Druga ključna točka je usklajevanje pokojnin. Namignili so mi, da je bila gospodarska last lani 2,6- do 2,7-odstotna. To pomeni, da bo treba zagotoviti 40 milijonov evrov za usklajevanje pokojnin, in mi bomo pri tem vztrajali. Zavedam se, da bo to težka preizkušnja za koalicijo, ampak ... Če smo toliko milijard vrgli v sanacijo bank, bomo našli tudi tistih 40 milijonov za usklajevanje pokojnin. Tretja ključna točka za nas je fiskalno pravilo. Pripravljen je namreč amandma, usklajen s SDS in z NSI. Gre za to, da bi lahko omejili maso sredstev za pokojnine, če bi bil ogrožen srednjeročni fiskalni cilj. Tega ne podpiramo. Pomembna zadeva bo demografski sklad. Deset odstotkov od prodaje državnih podjetij bi šlo v demografski sklad, ki bi tako pomagal pokojninski blagajni. Glede paketa privatizacije smo v naši stranki zelo zadržani. Pogledati je treba, kakšni so učinki dosedanje prodaje. Ali je prinesla nova delovna mesta, kako poslujejo že prodana podjetja in tako naprej. Če učinkov ni, se lahko vprašamo, zakaj prodajamo in privatiziramo.”

> Vidite v drugih koalicijskih strankah kaj, kar bi lahko omajalo koalicijo?

“Socialni demokrati imajo glede privatizacije podobno stališče, vendar če oni zapustijo koalicijo, to ne bo pomenilo, da bo vlada padla. Kot sem povedal, ima Stranka Mira Cerarja z Desusom dovolj moči, da zaključi mandat. Moram pa reči, da je v našem interesu in v interesu državljanov, da ta vlada mandat zaključi. Politična stabilnost je namreč ključna, da se poberemo iz krize. Od nje so odvisne tudi bonitetne ocene. Ne smemo pozabiti, da smo v zadnjih treh letih imeli štiri vlade in nas zato zunaj gledajo malce postrani.”

Priznanje Palestine v letošnjem letu?

> Je po vaši oceni Slovenija kljub krepitvi terorizma v svetu še vedno varna?

“Stopnja ogroženosti je nizka, ostati pa moramo budni. Pojavljajo se nove vrste terorizma, zlasti prek Islamske države. Borci, ki se vračajo domov, Evropi predstavljajo potencialno nevarnost. Nas lahko skrbi območje zahodnega Balkana. Vemo, da tam rekrutirajo borce.”

> Kdaj bo Slovenija priznala Palestino?

“Priznanje Palestine podpiram. Toda mirovni proces je zašel v slepo ulico. Zdaj velja počakati na izid parlamentarnih volitev v Izraelu marca letos, da ugotovimo, kakšno vlado bodo prinesle. Najbolje bi bilo do politične rešitve priti skozi mirovni proces. Lani so parlamenti v nekaterih evropskih državah kar po vrsti predlagali priznanje Palestine. V Sloveniji pa je parlament tisti, ki priznanje izglasuje. V odboru za zunanjo politiko smo lani o tem razpravljali in se strinjali, naj ostane pri tem, da priznanje vlada predlaga parlamentu. O zadevi smo se pogovarjali tudi v EU. Prevladalo je stališče, naj priznanje opravi več članic skupaj. Pogovore v Bruslju bomo nadaljevali po volitvah v Izraelu. Osebno si želim, da bi Palestino priznali v letošnjem letu.”

> Ali podpirate morebitno kandidaturo Danila Türka za generalnega sekretarja OZN?

“Zadovoljen sem, da ima Slovenija osebo, ki je kompetentna za takšen položaj. Dr. Danilo Türk je leta delal kot pomočnik generalnega sekretarja. Znanje in izkušnje torej ima. Žal mi je, da je to v Sloveniji postal predmet notranje politike. V drugih državah se kaj takšnega ne bi zgodilo. O generalnem sekretarju pa ne bo odločala naša politika, temveč članice varnostnega sveta. Kolikor sem se o tem pogovarjal v nekaterih članicah varnostnega sveta, v Franciji, Rusiji, Veliki Britaniji, tudi v ZDA, ugotavljam, da ima Danilo Türk dobre možnosti. Odveč so špekulacije, koliko milijonov nas bo promocija stala, on sam je dovolj poznan. Bi pa bilo veliko priznanje, če bi Slovenija imela generalnega sekretarja OZN.”

DAVORIN KORON


Najbolj brano