“Smo na poti k etični banki”

Če finančni minister bankirje opozarja, da bodo morali v prihodnje trdo delati, zniževati stroške in se razvijati drugače, kot so bili vajeni pred krizo, to ne velja za Delavsko hranilnico, malo slovensko banko v večinski lasti sindikatov. Ta je na račun svojevrstnega poslovnega modela v času krize doživljala svoj največji razcvet, v kriznih letih je njena bilančna vsota porasla za kar 526 odstotkov. In kljub najnižjim cenam bančnih storitev še kar naprej raste. Tudi in predvsem na račun njenega predsednika uprave Jožeta Stegneta, ki pravi: “Ta ustanova je moje življenjsko delo, pravzaprav moj otrok. S tem projektom sem začel in ga skupaj s pomočjo zaposlenih pripeljal k uspehu.”

Jože Stegne pravi, da zgodbe o vsem, kar se je dogajalo v 
bankah, pričajo o napačnih poteh bančnega poslovanja. Foto: Žiga Živulović Jr./Bobo
Jože Stegne pravi, da zgodbe o vsem, kar se je dogajalo v bankah, pričajo o napačnih poteh bančnega poslovanja. Foto: Žiga Živulović Jr./Bobo

> Banke smo sanirali davkoplačevalci. Se strinjate z ministrom Mramorjem, da bi zaradi uspešne sanacije morali določenim ljudem postaviti majhne spomenike?

“Vprašanje, kaj je imel minister v mislih. Ali spomenike zato, ker so zapravili bančni sistem oziroma ga spravili na tla? Najbrž ne zato, ker bi nekaj dobrega naredili za prihodnost bančnega sistema.”

> Tudi Delavska hranilnica je izpeljala nekaj serij dokapitalizacij. Sicer ne z davkoplačevalskim denarjem ...

“Zavedati se je treba, da ima Delavska hranilnica od leta 2007 do tega trenutka 550-odstotno rast. Iz 150 milijonov evrov smo obseg bilančne vsote povečali na 852 milijonov evrov. Do konca letošnjega leta bomo prišli blizu milijarde evrov in najverjetneje prehiteli nekatere manjše banke. Večini bank so se bilančne vsote skrčile. Naša rast pa se še vedno ne umirja. Vsa leta krize smo beležili rekordne rasti v vseh kazalcih poslovanja. Prav tako letos, ko smo sicer pričakovali manjšo rast, a je ta že v osmih mesecih poslovanja 27-odstotna. In bo do konca leta znova rekordna po 25. letih poslovanja. Tudi dobiček bo gotovo za četrtino večji kot lani. Te rasti potegnejo za seboj zelo veliko obveznosti, pred katerimi neprestano stoji uprava hranilnice; denimo, potrebo po svežem kapitalu. Najbrž smo edina bančna ustanova, ki se skozi vso svojo zgodovino - letos namreč praznujemo 25. obletnico delovanja - dokapitalizira s pomočjo lastnih varčevalcev in ustanoviteljev.”

> Ali tudi s tem, da lastniki vložijo prejete dividende nazaj v hranilnico?

“Deloma da, sicer pa prihajamo do novih delničarjev. Boljše vprašanje je, zakaj imamo vedno uspešne dokapitalizacije. Zagotovo zato, ker v zadnjih letih dosegamo tako uspešen razvoj, imamo tako čvrsto dividendno politiko. Vse od leta 2000, ko smo se preobrazili v delniško družbo, znašajo dividende pet odstotkov na delnico. Ta stabilnost je pripeljala do tega, da imajo danes občani po Sloveniji in tudi pravne osebe zelo veliko zaupanje v hranilnico in se radi odločajo za nakup njenih delnic. Izjemno zaupanje potrjujeta tudi podatka, da hranilnica vsak mesec na novo odpre več kot 800 novih poslovnih in nekaj tisoč osebnih računov. To je odsev zaupanja in prepričanja, da smo bančna ustanova, ki ji gre verjeti.”

Potencialni milijon

> Čemu pripisujete rast števila komitentov? So to nizke cene storitev, dodatne ugodnosti, ki jih nudite skupinam ali morda nezaupanje ljudi do slovenskih bank?

“Rast sloni na poslovnem modelu hranilnice. Ta namreč še letos posluje s cenami, ki so veljale leta 2005. Cene nekaterih storitev smo celo znižali. To je glavni razlog, da so komitenti in potencialni komitenti spoznali, da se poslovanje z nami splača, ker pri tem kar precej privarčujejo. Poleg prihranka je seveda pomemben tudi odnos do strank in individualni pristop, fleksibilnost pri reševanju težav strank, posebej, ko gre za področje kreditiranja in potrebe po finančnih sredstvih. So pa k naši rasti gotovo botrovale tudi razmere v finančnem sektorju v zadnjih letih. Saj veste, koliko težav in besed je bilo z dokapitalizacijami bank, bančnimi luknjami, propadom dveh bank. Bančni sektor je kar naenkrat prišel v situacijo, ko je bilo zaupanje vanj porušeno. Mi pa smo zelo vešče in na pošten način izkoristili ta prazen prostor. In uspeli.”

> Določene skupine imajo pri vas ugodnosti, denimo gasilci ...

“Ko ti enkrat uspe priti na zavidljivo ekonomsko raven, ko po vseh kazalcih uspešnosti poslovanja pozitivno odstopaš od bančnega sektorja, si takšna dejanja posebnih ugodnosti lahko privoščiš. Pri takem neto donosu na kapital, ki je bil vsa leta med 10 in 12 odstotki, smo si lahko privoščili, da smo za nekatere kategorije komitentov pripravili zelo ugodne ponudbe. Denimo, za gasilske organizacije smo znižali vse stroške na minimum. Njim za vodenje transakcijskega računa in za stroške plačilnega prometa ni treba plačati nič. Gasilcem kot fizičnim osebam smo vse stroške provizij določili na minimum. Druga takšna skupina so obrtniki in podjetniki, ki so člani obrtno-podjetniških zbornic. Tretja skupina so člani sindikatov, ki so lastniki hranilnice, četrta skupina so člani upokojenskih društev, ki so vključeni v Zvezo društev upokojencev Slovenije, peta skupina pa so kmetje. To je pet ciljnih skupin, ki imajo v hranilnici izjemno ugodne pogoje poslovanja in ki v seštevku pomenijo skoraj milijonski tržni potencial.”

> Milijon komitentov?!

“To ne pomeni, da imamo ta trenutek milijon komitentov, imamo jih nekaj stotisoč. Glede na cenovno ugodno ponudbo pa imamo možnost priti teoretično in praktično do milijona komitentov na vseh področjih poslovanja. In po tej poti stopamo.”

> Banke so trdile, da cen njihovih storitev ni mogoče nižati. Kako je torej uspelo Delavski hranilnici?

“Ne želim se spuščati v poslovno politiko bank, a ekonomija obsega v naši hranilnici dela svoje. Naš poslovni model sloni na kakovostnih in poceni storitvah ter ekonomiji obsega. Vsako leto odpremo do šest novih poslovnih enot, medtem ko jih nekatere banke celo ukinjajo in odklapljajo bankomate. Za razliko od prakse drugih odpiramo nova delovna mesta za poslovanje s fizičnimi in pravnimi osebami in priklapljamo nove bankomate. Z večjo rastjo stroškov in večjim obsegom poslovanja dosegamo tudi večje dobičke. Torej - vse se da.”

> Je Delavsko hranilnico kriza manj prizadela tudi zato, ker ni imela velikih tveganih naložb? Denarja velikim podjetjem za velike projekte v preteklosti niste posojali. Pa tudi menedžerjem za menedžerske odkupe ne.

“Tudi zgodovina našega poslovanja je botrovala k temu, da je danes to kakovostno, čisto in neokuženo s slabimi krediti. Slaba posojila pri nas še nikoli niso presegla 2,8 odstotka. Kot lahko slišimo, je v nekaterih bankah tudi po financiranju države količina teh slabih posojil še vedno nad 20 odstotkov. A to je problem bank, ne naš. Zagotovo je k temu prispevalo preudarno in modro poslovanje tudi pred krizo, ko Delavska hranilnica ni izgubila niti centa na kapitalskih trgih v tedanji evforiji nakupa raznovrstnih delnic. Poleg tega smo odklanjali kreditiranje menedžerskih odkupov, čeprav smo bili sem ter tja tudi mi naprošeni. Nismo sodelovali v nobenih paketih financiranja gradbenih projektov gradbincev. Vse to je večini bank povzročalo težave, nam pa ne, tudi zato se lahko sedaj pohvalimo s tako majhnim odstotkom slabih posojil.”

> S čim so povezana ta slaba posojila?

“Sicer zanemarljiv delež teh slabih posojil nam povzroča armada sto in več tisoč brezposelnih. To je glavna težava. Slabih posojil na področju poslovanja s pravnimi osebami pa praktično nimamo. Res je, da smo pred krizo malo poslovali s pravnimi osebami, smo pa poslovanje z majhnimi pravnimi osebami in samostojnimi podjetniki povečali med krizo, tako da je danes stanje posojil pravnim osebam 160 milijonov, pred krizo pa je znašalo dva milijona evrov. Zavedamo se, da je hranilnica finančno premajhna za srednje in velike pravne osebe.”

> Kako hranilnica občuti krizo prebivalstva? Merim predvsem na nezmožnost vračanja posojil?

“Posledica motenj v vračanju posojil je, kot že rečeno, v armadi brezposelnih in v enormnem številu špekulantskih osebnih stečajev. Ponosni smo, da v 25-letni zgodovini nismo kljub sodelovanju na dražbah izvršili nobene deložacije. V vsem tem času smo zaradi osebnih stečajev in smrtnih primerov kreditojemalcev dokončno odpisali za manj kot 300.000 evrov dolgov. Kar pomeni, da smo imeli posojila dobro zavarovana.”

> Vse večjo skupino delavcev sestavljajo prekerni delavci, predvsem mladi. Ta skupina ne more do posojil, ki bi jih verjetno potrebovala. Za vas in banke pa najbrž pomenijo potencialne komitente ...

“Prekerni delavci in delavci z nizkimi plačami so problem slabega delovanja posameznih podsistemov države in neprimernih poslovnih praks posameznih delodajalcev. Njihovo izkoriščanje na račun delodajalcev je grozljivo. Iz Evrope smo znali prenesti vse slabe poslovne prakse v naše poslovno okolje! Za to je kriva država. Čeprav je na primer zaposlovanje za določen čas v naši državi dobro regulirano, je v Sloveniji neprestano za določen čas zaposlenih ogromno ljudi, tudi v državni upravi, v državnih ustanovah in tudi pri drugih delodajalcih. Da ne omenjam volonterskega dela mladih strokovnjakov. Sramota je, kar si posamezni delodajalci dovolijo.”

Zaposleni za uspeh

> Tudi pri vas?

“Med 250 zaposlenimi v Delavski hranilnici ni nobenega zaposlenega za določen čas, razen zadnjih pripravnikov. Gojimo kulturo dela, v kateri pri nas zaposleni živi v dostojanstvenem delovnem okolju, v odličnih delovnih in materialnih pogojih ter v tovariških odnosih. Zavedamo se, da odlični rezultati hranilnice niso odvisni od enega človeka ali uprave. Brez participacije, motiviranosti in pripadnosti vseh zaposlenih hranilnica ne bi bila tako uspešna.”

> V zadnjem času ste se poleg osnovne dejavnosti, torej dajanja posojil, usmerili tudi v naložbeno dejavnost. Ste lastnik Aerodroma Maribor, zanimal vas je odkup Dela, kupili ste 190 stanovanj v izolskih Livadah in prostore v Ljubljani ... Zakaj ste se odločili vlagati v te projekte?

“Hranilnica zadnjih deset let doživlja nadpovprečno dnevno presežno likvidnost v milijonih evrov. Nekateri nam želijo naprtiti, da se hranilnica kar naenkrat ukvarja z nečim, kar ni bančni posel. A naložba v delnice je tudi bančni posel. Prav tako so nepremičninske naložbe sestavni del bančnih poslov. Za večino nepremičnin v Sloveniji stojijo tuje banke. Ameriška banka Merrill Lynch je kupila luksuzne hotele sredi Ljubljane, pa ni nič narobe. Če pa kaj kupi Delavska hranilnica, je to takoj problematizirano. Vidite, to je odraz stanja duha v tej naši prelepi deželi! Deluje škodoželjnost, poslužujejo se nizkih udarcev in laži, nekateri nam ne privoščijo tega, da smo tako uspešni in nam nočejo priznati vloge, ki smo si jo s trdim delom ustvarili. Če povem le za primerjavo: prvi nakup delnic Aerodroma Maribor je veljal 900.000 evrov, kar je v primerjavi z našo aktivo manj kot 0,2 odstotka. Dokazali smo, da se to mrtvo letališče da oživeti in to tudi še pospešeno delamo. V prihodnosti bomo zagotovo dobili strateške partnerje in gotovo ne bomo imeli izgube, pač pa bomo s prodajo tega podjetja imeli dobiček. Tako se to dela, kupiš za enega, prodaš za tri.”

> Torej je cilj te naložbe njena prodaja?

“Absolutno. Ko bo Aerodrom Maribor zaživel, bomo glede na naložbe in strategijo razvoja zanj premajhni, zato bomo pritegnili partnerja in iz te naložbe počasi izstopali, kar že počenjamo. To ni naša strateška naložba, v njej smo videli priložnost dobre naložbe. In spet bo narobe, če bomo uspešni pri prodaji. Kot pravite, nas je zanimal tudi odkup Dela, ker je to podjetje z razvojno perspektivo. V igri smo bili kar nekaj časa, naša ponudba za odkup je znašala 3,5 milijona evrov, a je cena začela rasti proti šestim milijonom. Tedaj smo ugotovili, da bi, če bi postali lastniki Dela, imeli prevelike potrebe po kapitalu, zato smo od nakupa modro odstopili, saj smo morali biti primarno odgovorni in skrbni za kapitalsko ustreznost hranilnice. Nam je pa žal, da v sodelovanju z nekaj partnerji projekt nakupa ni uspel, saj bi v podjetju zagotovo takoj zastavili politiko razvoja in ne politike odpuščanja.”

> Kaj pa stanovanja v Izoli?

“192 stanovanj smo s partnerjema - Gašpar Naložbe in Grafistom - kupili iz stečaja podjetja Tehnik iz Škofje Loke. Skupna vrednost naložbe, ki se sedaj zaključuje, je znašala osem milijonov evrov, po sedanjih načrtih naj bi v sosesko vložili še pet milijonov evrov. Stanovanja so že naprodaj, za nakup je že izražen izjemen interes kupcev. Izpeljan je tudi že dogovor za prodajo 1600 kvadratnih metrov poslovnih prostorov, tako, da imam kar dober občutek, da bomo sosesko zaradi njene kakovosti in cene kvadratnega metra, ki bo med 1800 in 1900 evri, hitro prodali. Zagotovo s prodajo ne bomo ustvarili izgube in spet bo za nevoščljivce vse narobe.”

> Imate v načrtih še kakšen naložbeni projekt?

“Ne. Naša osnovna dejavnost so bančna dejavnost in druge finančne storitve. Nekateri so nam seveda podtikali, da se odmikamo od osnovne dejavnosti in se ukvarjamo z drugimi stvarmi. To seveda ne drži, to so groba podtikanja in pisanja po ne vem čigavem naročilu.”

V 25 letih brez korupcije

> Večkrat ste poudarili, da ima Delavska hranilnica zelo dober model poslovanja. Menite, da bi svoje modele poslovanja morale spremeniti tudi ostale banke, pa ne le slovenske?

“Nikomur ne vsiljujemo našega modela poslovanja. Mislim, da se stvari ne bodo bistveno spremenile in da bo Delavska hranilnica kar dolgo časa ostala samotni otok, ki kaže svojo, morda tudi pravo pot za še koga. A za to pot je treba imeti voljo, izkušnje, znanje, željo in vse stvari početi pošteno, izločiti vsakršno možnost korupcije, osebnega okoriščanja in bogatenja. Zgodbe o vsem, kar se je dogajalo v bankah, pričajo o napačnih poteh bančnega poslovanja. Ti dogodki so nepošteni tudi do zaposlenih v teh bankah, ki - nič krivi - zdaj izgubljajo delo. Zdaj se po Evropi razširjajo ideje o etični banki. A ko berem načela, kako naj bi bila videti etična banka, ne bom pretiraval, če rečem, da je Delavska hranilnica že na dobri poti k etični banki. Zaposleni so zadovoljni, imamo odlične rezultate, podatki našega poslovanja so razkriti, ničesar ne skrivamo, naše naložbe so čiste, v vseh 25 letih nismo zabeležili niti enega koruptivnega primera, ene stranpoti. Odstopamo tudi v osebnih prejemkih, saj imajo naši zaposleni za tretjino višje plače kot zaposleni v ostalih bankah. Tudi predsednik uprave je po prejemkih v rangu prve polovice slovenskih bank. Na takšne prejemke sem ponosen, ker jih upravičujemo z doseženimi rezultati. Prav tako ustrezamo merilu razmerja med najvišjo in najnižjo neto plačo, ki naj bi bilo v banki ena proti pet. Moja neto plača znaša 6300 evrov, najnižja neto plača zaposlenih s srednješolsko izobrazbo v hranilnici pa znaša 1260 evrov.”

> To višino plače so vam pred časom očitali ...

“Ravno zato, da bi prekrili uspešnost poslovanja, so nam želeli vsiliti plačno afero. Začelo se je izpostavljati moje prejemke in jih primerjati z družinami, kjer sta oba starša brezposelna. Primerjati plače v uspešni finančni instituciji z aktualnimi socialnimi stiskami družin je umazano in neetično novinarsko dejanje. Je zloraba teh ljudi in norčevanje iz njihovih težav.”

> Lastniki Delavske hranilnice so večinoma sindikati. Na vas so leteli tudi očitki, da to ni strokovno dovolj podkovan kader za bančno institucijo.

“Sam sem po stroki veterinar, a to je povsem nepomembno. Ponosen sem sicer na svoj osnovni poklic, a imam za seboj 25 let bančnih izkušenj. Sem najstarejši bančni menedžer v tem trenutku, z veliko znanja in izkušnjami, ki sem jih pridobil z lastnim trudom, kar dokazujemo z rezultati. Včasih se celo rad pošalim: če je bil predsednik vlade lahko geograf, tekstilni inženir, pravnik, obramboslovec, zadolžen za nacionalno ekonomijo, potem imam tudi jaz z diplomo veterinarske fakultete in s 25- letnimi izkušnjami iz bančništva pravico biti bančnik. Kar sem z doseženimi rezultati tudi dokazal. Mnogi, ki sem jih prej omenjal, pa tega niso dokazali. Sicer pa so to hranilnico pred mnogimi leti ustanovili sindikati, ki so pravočasno zaznali potrebo po svoji bančni instituciji. Nekaj časa so bili skoraj 99-odstotni lastniki, danes ta delež zaradi rasti in potrebe po kapitalu pada, tako da imajo danes sindikati v lastniški strukturi nekaj več kot 50-odstotni delež družbe.”

Razpršeno lastništvo

> Sedanja lastniška struktura Delavske hranilnice je dokaj atipična za slovenske in tudi evropske razmere ...

“Morda pa je ta lastniška atipičnost tudi vzrok za uspešno zgodbo Delavske hranilnice. Gre za razpršeno lastniško strukturo, ki je precej ugodna. Poleg sindikatov imajo 40-odstotni delež v rokah prebivalci Slovenije, razliko pa podjetniki in druge gospodarske družbe. To je vsekakor veliko bolje, kot imeti, denimo, le tri lastnike, za katere nikoli ne veš, kako se bodo obnašali. Na takšen način smo Slovenci izgubili koprsko banko - trije lastniki so se odločili in jo prodali. S tem sicer ni nič narobe, a pri treh lastnikih se dogajajo takšne zgodbe. Pri razpršenem lastništvu 568 lastnikov, ki imajo v lasti 304.000 delnic, pa lahko le potrdim, da gre za odlično in stabilno lastniško strukturo.”

> Torej delujeta sindikati in nadzor lahko z roko v roki?

“Velikokrat sem že poudaril, da so sindikati marsikomu v Sloveniji pokazali in dokazali, da lastnina ni ovira za razvoj. Lastnina sama po sebi, tudi, če je državna, ni zlo. Pomembno je, da imajo lastniki modrost, da na čelo podjetja postavijo strokovne ljudi in se ne mešajo v poslovanje, ne nastavljajo nepravih ljudi v nadzorne svete, zato, da bi imeli koristi in bi lahko izčrpavali družbo. Pri nas se to ni zgodilo in smo lahko vzor korporativnega upravljanja. Bili smo priča aferaškega pisanja, češ da sindikati bogatijo na račun dividend hranilnice. Pa saj smo se tako odločili, da imamo kapitalizem, dividende pa so plod dobrega upravljanja s kapitalom. Vidite, tudi to potrjuje nizko stanje duha v Sloveniji, ko se moramo dobri dokazovati in upravičevati, zakaj smo dobri. Ustvarja se vtis, da je najbolje biti slab ali povprečen, namesto da bi si vsi želeli biti nadpovprečni v primerjavi s tujci. Dobri nam bi morali biti za zgled. Neredko pa skušamo zmanjšati celo ugled in vlogo slovenskih izvoznikov in njihov prispevek k rasti BDP. Oni rešujejo Slovenijo, ne politične stranke. Slovenijo rešujemo tisti, ki v državi delamo dobiček. In ponosen sem, da smo v tej skupini.”

Je v modelu poslovanja Delavske hranilnice tudi veliko izkušenj iz zasebnega življenja Jožeta Stegneta?

“Morda se bo slišalo kot stereotip, a sem človek reda. Morda te učvrsti delavsko družinsko poreklo, ko si vedno odvisen od drobnih stvari, si želiš drobnih reči in te osrečujejo majhni dogodki. To da človeku določen pečat. To je moj zadnji mandat v hranilnici, ki se izteče leta 2020. Ta ustanova je moje življenjsko delo, moj otrok. S tem projektom sem začel in ga skupaj s pomočjo zaposlenih pripeljal do sedanje stopnje razvoja. K temu je prispevalo tudi dejstvo, da nas ni bilo poleg pri pohlepnih dejanjih, ko bi sicer tudi lahko bili. A najbrž tudi zaradi moje preudarnosti nismo bili lakomni in požrešni, ampak smo se razvijali postopoma in bili zadovoljni z majhnimi koraki. Verjetno je k temu prispeval tudi moj način življenja, moja družinska pripadnost, moja skromnost, skrbnost in odgovornost.”

TINA M. VALENČIČ


Najbolj brano