“Skrajni čas je, da nehamo pisati projekte in nekaj ukrenemo”

V nedeljo bo minilo pet mesecev od izvolitve Mira Cerarja za mandatarja, minulo nedeljo pa so minili štirje meseci od imenovanja njegove vlade. Na vprašanje, ali je imel sto dni miru, odmahne z roko in da vedeti, da krizni čas ni čas za prijazne navade, ki jih s seboj nosi parlamentarna demokracija. Pred pogovorom je napovedal, da bi rad bil v odgovorih kratek, a mu mestoma ni uspevalo. Ne gre mu zameriti, človek je bil v prejšnjem življenju profesor. Zdaj ne predava več, pravi, da vodenje vlade zahteva celega človeka. V pogovoru deluje umirjeno, dokončnih odgovorov ne želi ponujati. Večkrat pove, da si je bolje vzeti nekaj več časa, kot pa ukrepati hitro in ne dovolj premišljeno. Z njim smo se pogovarjali v ponedeljek, ko je v sklopu obiska v Kopru obiskal tudi uredništvo Primorskih novic.

> Gospod predsednik, kmalu bo minilo leto dni od katastrofalnega žleda, jeseni so primorski prostor prizadele še katastrofalne poplave. V obeh primerih so bile dane obljube o pomoči države. Kje smo glede tega danes?

“Sanacija nenehno poteka in precejšen del katastrofalnih posledic je že saniran. Pomembno je poudariti, da smo že kmalu po nastopu vlade pokazali, da se bomo resno lotevali ne le sanacije, pač pa tudi preventivnih ukrepov. Pri žledu sicer ne moremo narediti prav veliko preventivnega dela, je pa mogoče izboljšati odzivni čas vseh vpletenih služb. Za to vlado je ključnega pomena, da začnemo posegati v prostor na način, da poplave v čim večji meri preprečimo. Ob nedavnih poplavah sem zahteval, da se v dveh tednih pripravi akcijski načrt za prihodnjih nekaj mesecev. V preteklosti se je o varstvu pred poplavami vse preveč govorilo, pisale so se strategije, načrti, programi, tega je ogromno, na terenu je bilo pa storjenega bistveno premalo. Zato so poplave tudi bistveno bolj prizadele premoženje ljudi. Priznanje je treba dati vsem, ki pomagajo pri sanaciji posledic, vendar to ne bo dovolj, če država za to ne bo namenila tudi več denarja in predvsem zgradila nasipov in počistila strug.”

> Denar za to bo?

“Denarja je v tej državi premalo za vse, kar nas muči ta hip. Ustrezno ga je treba razporejati. Zavedamo se, da s preventivo naredimo bistveno več kot s kasnejšim odpravljanjem škode.”

> Omenili ste gasilce, ki so nesporni heroji minulega leta. Morda je tole obrobno vprašanje, ampak že dolgo poslušamo o težavah, ki jih imajo z delodajalci, ko morajo na intervencijo. Ob žledu je padla zaveza, da bo država to uredila. Vam je uspelo kaj premakniti?

“O tem sem poslušal že poleti. Stvar je treba urediti na način, ki bo gasilcem omogočal, da odidejo na teren brez strahu, da bodo v službi imeli težave. Ta situacija ni sprejemljiva, čeprav je res, da je treba razumeti tudi delodajalce. Za skupno mizo bo treba dobiti obe strani in poiskati dogovor.”

> Kanin propada. Z njim usiha gospodarska pobuda tudi v Posočju. To res ni stvar vlade, saj so nepremičnine in podjetja v zasebnih rokah, ampak ko bodo ljudje v Posočju začeli trkati na vrata vlade, ker ne bodo imeli od česa živeti, bo pa to še kako problem vlade. Se tega v Ljubljani zavedate?

“Kot ste sami ugotovili, je primer Kanin izven pristojnosti vlade. Je pa ne glede na to naša odgovornost, da nekaj ukrenemo. Minister za gospodarstvo si je za prioriteto zastavil tudi spodbujanje podjetij v turizmu, in sicer na vse možne in dopustne načine. Če gre za tuje investitorje na eni strani in za zasebna podjetja na drugi, država nima neposredne pristojnosti, lahko pa seveda ustvarja okolje, ki bo za tuje vlagatelje privlačno. Zagotovo bo v kakšnem primeru, ko bomo ugotovili, da je pomoč smiselna, država intervenirala, vendar bomo pri subvencijah zelo zadržani, saj so se v preteklosti pogosto izkazale za neproduktivne. V določeni meri moramo pustiti, da svojo vlogo odigra trg, vloga vlade pa je lahko v tem, da pomaga pri prekvalificiranju delavcev v podjetjih, ki na trgu niso preživela. Še nekaj je pomembno: ko hodim po Sloveniji, zaznavam velik prepad med centrom in periferijo, ki je posledica predvsem premalo intenzivnega komuniciranja. Včasih so na mizi rešitve, ki ne stanejo veliko. Župani so me ob obisku poplavljenih območij večkrat opozorili, da bi sami naredili kaj za ureditev hudournikov, pa jim veljavni predpisi tega niso dovoljevali. To so paradoksi, ki jih bomo premišljeno odpravili.”

> Prav pred kratkim ste v intervjuju v Mladini kritizirali nadnormiranost vsega v Sloveniji in počasno birokracijo. Zdaj ste premier štiri mesece, vsaj nastavki, da bo življenje in delo v Sloveniji manj komplicirano, bi že morali obstajati.

“Naša država je preobremenjena s predpisi, enako velja za EU. To nas duši. Po prvih treh mesecih je vlada bila deležna kritike, da predlagamo premalo zakonov, kar se mi je zdelo neresno. Vsi namreč zahtevajo manj predpisov, ko pa smo se odločili, da ne bomo vlagali sprememb zakonov, kjer to res ni potrebno, pa spet ni bilo prav. Dejstvo je, da se v kompleksni družbi ne moremo izogniti številnim predpisom, pomembno pa je, da pri sprejemanju zakonov ne pretiravamo ter da jih izvajamo. In v Sloveniji tu šepamo. Številnih predpisov ne izvajamo ali jih izvajamo napačno, zaradi česar je pravna država oslabljena. Drugi problem pa je v tem, da predpise na hitro spreminjamo, kar je divjanje brez premisleka. Treba se je umiriti, zadeve premisliti in reagirati preudarno. Sama sprememba zakona je nesmiselna, če na koncu ljudje ugotovijo, da je novost slaba ali pa se ne izvaja.”

> Kot pravni ekspert ste bili avtor pravnega mnenja, ki ni bilo naklonjeno ustanovitvi občine Ankaran. Kot premier ste prejeli dopis nove občine, v kateri vas prosijo za pomoč pri dvajsetih točkah. Kako se boste odzvali na to prošnjo?

“Najprej naj povem, da moje pravno mnenje ni imelo nobene politične konotacije, v njem sem ugotovil le, da je ustavno sodišče z ustanovitvijo občine prekoračilo svoje pristojnosti, saj se občino ustanovi z zakonom. Občina Ankaran je zdaj zaživela, kot predsednik vlade nisem želel ovirati nobenega od procesov, ki bi pripeljali do njene ustanovitve, saj bi s tem osebno posegal v odločbo Ustavnega sodišča. Zdaj smo postavljeni pred številne pravne in politične dileme, konflikte, ki jih je treba razrešiti. To je v prvi vrsti naloga obeh občin. Odgovornost županov in svetnikov je, da ne razmišljajo le o partikularnih interesih, ampak da se zavedajo, da gre za pomemben del Primorske in da 'razpolagajo' s slovenskim vstopom na morje in da je med občinama tudi Luka Koper kot pomembno podjetje. Država se neposredno ne sme vpletati v lokalno samoupravo, vsekakor pa se bomo vpletli v okviru pravnih možnosti, če se bo izkazalo, da dogovarjanje pelje v smer, ki bi lahko škodovala državi. Ampak mislim, da je treba času pustiti čas, še posebej pa si ne bi želel, da bi brezplodno dogovarjanje škodovalo gospodarstvu na tem območju.”

> Medeni tedni v politiki so za vašo stranko minili, okostnjaki, ki so imeli za popadati, so popadali iz omar. V koprskem odboru imate zdaj razkol. Gledamo še eno klasično zgodbo o stranki, ki se pred volitvami krepi zaradi obeta oblasti, po volitvah pa pride do prerivanja za položaje?

“Stranka se oblikuje na novo. Kljub temu, da skušamo zelo jasno razlagati svoje vrednote, se ne moremo izogniti mnogim, ki se nam želijo pridružiti zaradi lastnih interesov z raznimi računicami. Ne morem izključiti niti tega, da se nam pridruži kdo, ki je bil od nekod poslan, da bi deloval v nasprotju z našimi cilji. Situacija v Kopru se je zapletla. Zaradi nesporazumov v odboru smo privolili v to, da vodenje odbora prevzame poslanka Lilijana Kozlovič. Verjamemo, da bo znala oceniti razmere in odbor voditi v skladu z našim programom. V stranki si prizadevamo za demokracijo tudi na lokalni ravni in verjamemo, da bodo člani stranke na lokalni ravni znali oceniti, kdo je njihov vodja. Seveda pa moramo odklanjati ljudi, ki bi prišli v stranko in delovali v nasprotju z njenimi cilji.”

> V Bruslju ste napovedali, da je drugi tir strateški projekt in da bo zagotovo uvrščen v Junckerjev program investicij. Verjamete, da bo Slovenija do konca februarja, ko se izteče rok, prijavila tir za razpis in počrpala denar, ki je na voljo? 360 milijonov je kar precej denarja.

“Predsedniku Evropske komisije sem predstavil idejo o železniškem križu, ki bi Luko Koper v posodobljeni verziji navezal na sosednje srednjeevropske države. Modernizacija železnic je izjemnega pomena, zato projekt močno spodbujam. Na ministrstvu sem spodbudil vse postopke na to temo. Prizadevali si bomo pripraviti finančno konstrukcijo do navedenega roka. Zagotovo bi bilo najugodneje, da bi tir gradili večinsko z evropskimi sredstvi. Če ta ne bodo na voljo, bomo morali najti investitorje. O velikih vložkih države ni pametno razmišljati, Slovenija za gradnjo lahko najde investitorja v tujini. Zdaj je skrajni čas, da nehamo pisati projekte in nekaj ukrenemo. Treba pa bo paziti, da v zvezi s tem ne pride do koruptivnih praks, kajti gre za veliko denarja.”

> Minister Gašperšič je že opozoril, da drugi tir ne sme postati novi Teš 6. Kako boste preprečili, da se ne znajdemo v novem korupcijskem breznu?

“Ravno zato tako intenzivno preučujemo vse možnosti. Mi si ne želimo projekta na hitro začeti, da bi nastal vtis, da nekaj delamo, ne da bi imeli do konca izdelano finančno konstrukcijo in ne da bi vedeli, kako bo projekt potekal do konca.”

> Bi spremenili dosedanjo ureditev in vpeljali pristaniško upravo? Bi jo, je ne bi, oziroma, kaj z uvedbo pristaniške uprave dobimo? Razen nove birokracije in možnosti za zaposlitev kakšnega prijatelja ali političnega sopotnika?

“Na to dilemo še nimam dokončnega odgovora in za zdaj zadeva ostaja takšna, kot je. Trenutno ne razmišljamo o nobeni spremembi obstoječega stanja.”

> Ste za to, da bi v manjšinsko lastništvo Luke pripustili partnerja, ki ima izkušnje z upravljanjem pristanišč?

“To bo predmet razmisleka v okviru strategije upravljanja z državnim premoženjem. Osebno a priori nimam težav s tem, da kak kvaliteten partner vstopi v upravljanje Luke.”

> Privatizacija preostalega državnega premoženja je trenutno nacionalna tema številka 1. Ampak razprava ni prav zelo vsebinska, prej kot vsebinska je ideološka. Ostajate pri sprejetem seznamu podjetij?

“Tema je res zelo spolitizirana, ne glede na to pa vlada s procesom nadaljuje. Postopke je sicer treba natančno nadzorovati in slediti kriterijem primerljive prodajne cene, transparentnosti in temu, da bo novi lastnik podjetje razvijal. Vam pa zagotavljam, da vlada že pričenja zelo vsebinsko razpravo o nadaljnjem upravljanju državnega premoženja, kar bo kmalu predstavljeno tudi javnosti.”

> Se o dilemah, pred katerimi se znajdete, posvetujete tudi s katerim od svojih predhodnikov ali s predhodnico na mestu predsednika vlade?

“Nasvete politik vedno potrebuje, nihče ne ve vsega. Posvetujem se s poslanci, ministri, državnimi sekretarji, pa tudi s strokovnjaki za posamezna področja. Za pogovore sem vedno odprt, ideologija me pri tem ne zanima. Ravno minuli teden sva s finančnim ministrom opravila krog pogovorov o fiskalnem pravilu s predsedniki opozicijskih strank in ob tej priložnosti sem govoril tako z Alenko Bratušek kot z Janezom Janšo, pa tudi z Ljudmilo Novak in Luko Mesecem. Kot še vedno nova stranka smo zastopniki neobremenjenega dialoga z vsemi in si želimo razvijati to politično kulturo.”

> Imata s predsednikom republike vpeljano redno komunikacijo?

“Občasno se slišiva. Če je kaj pomembnega, se tudi sestaneva. Tega sicer glede na ustavno ločene pristojnosti ni veliko, je pa najin odnos dober in konstruktiven.”

> Pred dobrim tednom je Hrvaška dobila novo predsednico. Vem, da niste njen prvi sogovornik, a me kljub temu zanima - sta se že slišala?

“Kot ste ugotovili, je po mednarodnem protokolu njen prvi sogovornik predsednik republike. Po njeni izvolitvi se nisva pogovarjala, ji pa želim vse dobro in upam, da bodo na Hrvaškem po prvih manjših napetostih med predsednikom vlade in novo predsednico republike našli pot dobrega sodelovanja. S Hrvaško si želimo dobrega sodelovanja.”

> V soboto zvečer smo za osebnost Primorske razglasili 23-letno Nino Kapelj, ki je v nagovoru izrekla tudi zelo modro misel. Povedala je, da je največja napaka neke države, da varčuje na mladih. Kaj bi ji odgovorili? Zakaj naj njena generacija ostane v Sloveniji? Zakaj naj raje ne gredo v tujino, kjer jih čakajo službe v njihovih strokah, in naj ostanejo v domovini, kjer jih ne čaka nič?

“Nagrajenka je postavila pravo vprašanje. Na mladih se ne sme varčevati in pametna družba usmerja vso energijo v njihov razvoj. Treba pa se je zavedati, da ne želimo nesmiselno varčevati ne na gasilcih, ne na šolnikih, ne na zdravnikih. Ampak hkrati mora zdaj v tej zahtevni situaciji cela država, vsi njeni sistemi, varčevati, saj smo žal dolgo zapravljali več, kot smo imeli. Naša vlada mora to popravljati. Na hitro ne bomo mogli popraviti vsega. Vlada ima še kako jasno sliko o tem, da je treba mladim omogočiti šolanje in kasneje zaposlitev. Beg mladih možganov je zelo zaskrbljujoč, ampak je treba razumeti, da rešitve tudi tu niso mogoče čez noč. ”

> Zato me zanima: kaj jim odgovarjate? Zakaj naj ostanejo?

“Če jih v tujini čaka boljša služba v njihovem poklicu, jim ne morem reči nič. Tudi ne bi bilo prav, če bi jim. Jim pa lahko rečem, da se bom potrudil, da bodo čez čas našli ustrezno delo doma in da bom zelo vesel, če bodo nekega dne rekli: z veseljem se vračam v Slovenijo. Če tega vsaj za mnoge od njih ne bomo mogli reči, potem nam ni uspelo. In potem ta država tudi nima perspektive.” ANTIŠA KORLJAN

---