“Sežana postaja zgledno urejeno mesto”

Davorin Terčon bo za sežanskega župana tokrat, v tretje, kandidiral kot samostojni kandidat. Izstopil je iz stranke Zares in (za zdaj) ne napoveduje podpore drugih političnih strank. Ocenjuje, da sežanska občina dobro posluje in da je večjim investicijam navkljub povprečno zadolžena, predvsem pa je zadovoljen, da Sežana postaja zgledno urejeno mesto z dobro infrastrukturo. Objavljamo del intervjuja z Davorinom Terčonom. Celoten intervju je objavljen v tiskani izdaji Primorskih novic.

> Čez dva dneva bodo državnozborske volitve. Se vam kaj toži po starih časih, ko ste bili poslanec? Po državni politiki?

“Ne.”

> Kako gledate z lokalne ravni na državno politiko? Najbrž precej drugače kot prej?

“Res je. Na lokalni ravni so problemi bližje in tu se bolj občuti togost države, njenih predpisov, birokracije, ki se v praksi kdaj kažejo drugače, kot si jih človek predstavlja v parlamentu, ko jih sprejema kot poslanec.”

> Ko ste bili kdaj soočeni s kakšno težavo, oviro, kako ste se odzivali v parlamentu in kako sedaj, kot župan? Kdaj ste imeli več moči, vpliva, da ste jo rešili?

“Težavo, zaplet, problem vsekakor bolj občutim sedaj kot župan. Mislim, da je namen zakonov, da urejajo določene odnose med ljudmi in predvsem da v okviru zakona lahko ukrepamo. Verjetno pa je res, da se zakoni kdaj sprejemajo tudi pod pritiskom določenih interesnih skupin in da ko pride do uresničevanja zakona, morda ljudje malo skvarimo njegov namen.”

> Kaj bi kot župan oziroma skupina županov lahko naredili, da bi projekt oskrbe s pitno vodo Krasa in Istre preusmerili pod državno odgovornost, ki ima večji manevrski prostor, predvsem ko gre za pridobivanje služnosti zemljišč, kar se je v nekaterih občinah izkazalo za največjo oviro?

“Nesporno je, da če bi država za ta projekt sprejela državni prostorski načrt (DPN), bi ga bilo lažje izpeljati. Kdo je bil kriv, da tega projekta nismo speljali, težko rečem, saj smo občine postorile vse, kar je bilo v naši moči. Upam si trditi, da celo še več. Župani smo povedali svoje mnenje, odgovornim na državni ravni izpostavili velik javni interes oskrbe s pitno vodo, a do premika ni prišlo. Vedno se namreč najdejo izgovori. To, kar pa težko razumemo, je, da država sprejme DPN za projekte, kjer so v ozadju kapitalski interesi - tu mislim na umeščanje vetrnic -, za take projekte v velikem javnem interesu, kot je oskrba s pitno vodo, pa ne. Kakorkoli, projekt bomo peljali naprej v okviru naslednje evropske finančne perspektive.”

> Marsikatera poteza državne politike vodi v to, da se krepi center Ljubljana in slabijo manjši kraji. Denimo, financiranje srednjih šol po številu dijakov ogroža manjše šole, kot je tudi sežanska. Ste se župani že kaj pogovarjali o tem? Boste kaj storili?

“Petnajstega julija greva z ravnateljem sežanske srednje šole k ministru na pogovor. Mogoče datum ni najprimernejši, ker bodo ravno mimo državnozborske volitve. Vsekakor se bomo borili, da bodo tudi periferne šole enako pomembne kot tiste v večjih centrih. Če se nam sedaj ne bo uspelo dogovoriti, bomo še naprej vztrajali. Vodstvu šole je sicer, kot so me seznanili, že uspelo nekoliko urediti finančno stanje, da je sedaj nekoliko bolje, kot je bilo pred mesecem, ko so se dogajala odpuščanja, a kot pravim, se bomo še borili.”

> Boste na nedeljskih volitvah oddali svoj glas?

“V vsakem primeru bom oddal svoj glas.”

> Ste še član politične stranke Zares?

“Nisem več član Zaresa.”

> Ste član ali podpornik katere druge stranke?

“Ne, član ne. Nekatere stranke so mi bolj všeč kot druge, to lahko povem. Znano je, da sem bil na vseh dosedanjih volitvah del levosredinske opcije, a kot župan skušam sodelovati z vsemi.”

> Koliko resnice je v tem, da ste bili malo pred sklenitvijo sodelovanja oziroma zavezništva z Zoranom Jankovićem in Borisom Popovičem. Kaj se sedaj dogaja?

“O tem morebitnem sodelo vanju verjetno vem, prek medijev, toliko kot vi, kaj več pa ne.”

> Vendar, pa nas popravite, če smo narobe povzeli informacije, ki so nam jih posredovali nekateri anketiranci: pred časom naj bi stranka Pozitivna Slovenija (PS) v sežanski občini naročila anketo, s katero naj bi preverjala javno mnenje v zvezi s potencialnimi županskimi kandidati. Vi naj bi bili na prvem mestu po všečnosti.

“Kaj dela stranka PS, ne vem.”

> Za anketo ste torej vedeli?

“Velikokrat mi ljudje povedo, da jih kličejo različni anketarji, ki za različne naročnike delajo ankete, kar se mi zdi povsem običajno.”

> Po vaših zadnjih besedah naj torej sklepamo, da o morebitnem sodelovanju z Jankovićem in Popovičem ne veste ničesar.

(Tišina.)

> Na županske volitve, kot slišimo, greste. Ker gre v tretje rado?

“Glede na to, kako hitro so se zgodile državnozborske volitve, imam še nekaj časa, da se odločim. Lahko povem, da obstaja velika verjetnost, da bom kandidiral.”

> Je vaša odločitev morda povezana z izidom državnozborskih volitev za kandidatko SD Ljubico Jelušič, ki naj bi bila tudi zainteresirana kandidirati za županjo v Sežani? In bi tako bila vaša močna konkurenca?

“Zdaj ugotavljam, da delamo drugačen intervju, kakor ste ga napovedali, da mi postavljate podvprašanja. Vendar bom odgovoril o Jelušičevi, s tem nimam težav. Gospa Jelušič ima, tako kot vsi mi ostali, vso pravico, da se odloči, kje in kako bo kandidirala. In to je z moje strani v zvezi z njo vse. Moja kandidatura je povezana z več okoliščinami, od zdravja do volje in še česa.”

> Mimogrede, ljudje sprašujejo, kako je z vašim zdravjem, saj ste imeli jeseni težave …

“V redu, hvala.”

> Politične karte v slovenskem prostoru so se premešale. V Sežani pa je presenetljivo dolgo obstala močna LDS, ki je bila dolgo tudi vaša stranka. Zdaj LDS skorajda ni več, Zares je tudi komaj še zaznavna. Na kateri listi oziroma s podporo katerih strank boste torej kandidirali?

“Če bom kandidiral, bom verjetno kandidiral samostojno. Kdo me bo podpiral oziroma če me bo hotel kdo podpirati - to je njegova stvar. Stranke, liste, posamezniki in interesne skupine imajo vso pravico, da se odločijo po svoje.”

> Se vam je že kdo napovedal za podporo?

“Z veliko ljudmi se o veliko zadevah že pogovarjamo.”

> Se vam ne zdi, da Sežano od osamosvojitve vodi ozek krog istih ljudi, ki občasno le nekoliko izmenja položaje: vi, Iztok Bandelj, Ivan Vodopivec, deloma še Božo Marinac in Božo Dragan? Ali ni že čas, da prepustite vodenje občine drugim?

“Omenili ste zadnjih 20 let, odkar obstaja Občina Sežana, v tem času sta bila pred mano dva župana, Benjamin Jogan in Miroslav Klun, nobenega od teh niste našteli. Z drugimi pa, ki ste jih našteli, sem bil, razen z dvema, na konkurenčnih listah. Koga izvoliti, pa se vedno odločijo volilci.”

> Na katere tri dosežke svojega županovanja ste najbolj ponosni?

“Naj vas najprej vprašam, ali jih lahko naštejem več?”

> V dveh mandatih se jih je najbrž kar nabralo?

“Rad bi izpostavil nekatere najpomembnejše. Najprej pa naj poudarim, da sem ponosen, da postaja Sežana zgledno urejeno mesto, z dobro infrastrukturo. Od posameznih projektov pa bi izpostavil: ureditev širokopasovnega omrežja, napeljava vodovoda na Vrhe, ureditev skoraj vseh vaških domov in jeder, napeljava kanalizacije, novogradnja vrtca, okoljski projekti, kot je Kras Carso; z nekaj izjemami imamo v Občini Sežana zavidljivo infrastrukturo. Te dni bomo podpisali pogodbo za ureditev slačilnice pri stadionu, Sežana kot mesto je dobila prvo nagrado kot najbolj urejeno slovensko mestno jedro in še kaj.”

> Izpeljali ste kar nekaj investicij, a večino z zadolževanjem. Za vrtec ste celo sklenili stavbno pravico, ker se niste smeli več zadolžiti. Se vam zdi higienično, da izvajate investicije, ki jih bodo plačevali vaši nasledniki? V podobnem položaju ste se znašli tudi vi, ko ste nastopili županski mandat: od predhodnika ste podedovali precej posojil, ki so vam “vzela” dobršen del proračuna. Mar ne bi bilo bolje, da bi vsako vodstvo prosto razpolagalo s proračunom?

“Od predhodnika Miroslava Kluna sem prevzel občino v zelo podobnem finančnem stanju, kot je sedaj; takrat je veljalo podobno pravilo: da se občina lahko zadolži v višini osmih odstotkov od višine proračuna. Ob tem mnogi opozarjajo, da je to breme relativno nizko. Breme zadolževanja nemških občin je, denimo, 20 odstotkov od proračuna. Tudi po vseh javno objavljenih podatkih Občina Sežana ni v vrhu zadolženih med slovenskimi občinami na prebivalca, ampak je na lestvici približno na sredini, tako kot je večina. Mislim, da je v taki finančni kondiciji, v kakršni sem jo prevzel. Zadolžujemo se v okviru zakonodaje, vselej s soglasjem ministrstva. Kar se tiče stavbne pravice za vrtec, smo jo urejali po primeru, kot to delajo v drugih lokalnih skupnostih. Res pa je, da smo po stečaju Kraškega zidarja, ki je lastnik objekta, morali poiskati boljše pogoje, zato se pogajamo za nižjo najemnino.”

> Veliko ste vlagali v mesto, pa tudi v podeželje. Toda pri obnovah domov po vaseh vam nekateri očitajo, da je šlo bolj za poceni “lišpanje”, da pri nekaterih, v Štorjah, denimo, niste izvedli energetske sanacije.

“Te očitke zavračam, saj naši vaški domovi skozi leto poslujejo zelo dobro. Za skoraj vse domove po večjih krajih, razen v Povirju, za katerega ravno pripravljamo razpis, smo zagotovili denar, pri večini smo pridobili evropski denar. V zvezi s sanacijo pa naj povem, da smo izbrali optimalno rešitev, zato mislim, da so ti objekti funkcionalni. Če kdo ne verjame, naj gre pogledat.”

> Potem ko ste uvedli parkirne cone po središču Sežane, ki so naredile precej reda, nadaljujete z urejanjem parkirnih mest še po drugih delih mesta. Mesto bo s tem bolj urejeno, parkirnih mest pa ne bo nič več, na nekaterih območjih celo manj. Se vam zdi smiselno vlagati toliko denarja zgolj v urejenost, medtem ko v Lokvi (pa tudi drugod) zaman čakajo na kanalizacijo.

“Z urejanjem prometnih in parkirnih površin nadaljujemo. Doslej s preurejanjem nismo odvzeli parkirnih površin. Ocenjujemo, da jih bo še s prihodnjimi ureditvami dovolj. Lotevamo se namreč še urejanja parkirnih prostorov za lekarno, pri ljudski univerzi, stadionu.”

> A gradnja kanalizacije je v sežanski občini šibka točka, mar ne?

“Ureditev kanalizacijskega omrežja na tak način, kakor si jo je zamislila naša država, na Krasu ni izvedljiva. V naslednjih nekaj desetletjih na Krasu urediti kanalizacijsko infrastrukturo tako, da s kanalizacijo opremimo vsa naselja z več kot 50 hišami, namreč res ni možno. Tako se je v predpristopnih pogajanjih zavezala Slovenija. Mislim, da je bila ta zaveza bolj papeška od papeža, nepremišljena in neprimerljiva z drugimi državami. Nekatere manjše sosednje občine so si tako uredile v centrih kanalizacijsko omrežje, a cene, ki jih uporabniki za to plačujejo, so visoke. Taka rešitev je predraga, standardi so primerljivi z bogatimi državami, zato so za nas nesprejemljivi. Mesto Sežana je po urejenosti kanalizacijskega omrežja primerljivo z Ljubljano. Smo približno na treh četrtinah po urejenosti kanalizacije v mestu Sežana. Manjka nam ena večja poteza, to je projekt, imenovan Stara vas, za katerega smo pet pred dvanajsto vložili kandidaturo za evropski denar še v tej perspektivi. Rešitev vidimo v urejanju manjših čistilnih naprav po naseljih, v sofinanciranju manjših čistilnih naprav. To bo cenejše, relativno hitro izvedljivo. A za tako potezo bi bila potrebna revizija državnega projekta, ki zahteva ureditev kanalizacije v vseh naseljih nad 50 enot. Poiskati bo treba rešitve, se še pogovarjati z EU.”

> Ste kot župan v zvezi s tem že apelirali na državo?

“Večkrat.”

> Ob nastopu vašega prvega mandata se je “dogajala Orleška gmajna”. Kako z današnje perspektive gledate na sklep občine, da tako drastično dvigne nadomestila? Kaj se zdaj tam sploh dogaja?

“Dvig nadomestila je bil upravičen. Imel je pozitivne učinke, ne samo finančne za občino, ampak tudi za lastnike. Po teh zgodbah z dvigom nadomestila smo podpisali pismo o nameri za evropski distribucijski center. Prej je bilo na območju Sežana jug in Sežana zahod več sto lastnikov zemljišč, danes je en prevladujoči lastnik in nekaj manjših, kar bo, ko bo kriza mimo, zelo dobrodošlo.”

> Kaj vam sploh še ostane za nov mandat, glede na to, kaj vse ste že naredili? Zakaj sploh kandidirate?

“Da bi izpeljal že nekaj zastavljenih projektov, kot so: slačilnica pri stadionu, zadnji vaški dom, center kamna, ki je za Sežano kot center Krasa, kamnoseške obrti, in za visokošolski študij tu nujno potreben, še tri mrliške vežice, precej cestne infrastrukture, kanalizacije, pločnikov, ureditev mejnega prehoda Fernetiči, železniških podhodov in še marsikaj.”

> Koliko mandatov bi bilo še potrebnih za vse, kar ste našteli? Mislimo finančno.

“Ko sem prevzel občino, je bila realizacija proračuna 12 milijonov, v letu 2009 smo uspeli realizirati proračun v obsegu 22 milijonov, v zadnjih dveh letih je realizacija proračuna približno 15 milijonov. Na realizacijo seveda vpliva tudi črpanje evropskega denarja, pri čemer smo bili ves čas zelo uspešni.”

> Kaj boste počeli, če ne boste ponovno izvoljeni? Vas čaka delovno mesto direktorja Zavoda Štip? Se boste prijavili na razpis za to delovno mesto? Izteka se tudi mandat v. d. direktorja sežanske Komunale. Nekateri pravijo, da se boste potegovali za to mesto.

“V tem vprašanju čutim precej natolcevanja … Počakajmo, kaj bo prinesel čas.”

> Boste lahko živeli brez politike?

“Naj najprej povem, kaj je zame politika. Menim, da je politika že odnos med bližnjimi družinskimi člani, med prijatelji. Pri nas v Sloveniji je politika predvsem politikantstvo. Na županski ravni pa gre, menim, predvsem za upravljanje.”

> Je res, da ste priljubljeni med občani?

“Če je prišla taka informacija do vas, potem bo res.”

> Je treba na sestanek z vami veliko čakati?

“Kolikor je mogoče, skušam biti na voljo občanom v občinskem uradu, čeprav je moje delo precej terensko.”

> Do upokojitve vas čaka še kar nekaj let, pa vendar: kje bi jo radi dočakali?

“Med ljudmi, ki me cenijo in spoštujejo.”

> V kakšnih odnosih ste z mediji? Na občinskih svetih namreč večkrat opozorite na kritičnost nekaterih medijev. In zakaj vas to moti?

“Ne trdim, da mediji lažejo. Eni so pač bolj kritični, drugi manj. Naj pojasnim ob primeru: tekmovala sta Američan in Rus, prvi je zmagal. Američani so o tem poročali, da je šlo za veliko stvar, da je bil Američan prvi, Rus pa zadnji. Rusi pa so poročali, da je šlo za ogromno stvar, da je bil Rus odličen drugi, Američan predzadnji. Nihče se ni zlagal, vsi pa so razumeli sporočilo. Tako je z mediji. Tudi do mene so nekateri bolj naklonjeni, drugi manj.”

> Kaj pomeni, da so vam manj naklonjeni?

“Se zelo trudijo pisati samo negativne stvari. Pogrešam več pozitivnih novic.”

> Menite, da občani ne pogrešajo pozitivnega ravnanja upraviteljev svoje občine?

“Absolutno.”

> Pa menite, da ne želijo vedeti tudi o napakah v delovanju upraviteljev svoje občine?

“Vsi imajo napake, vse je relativno. Ker je vse relativno, je vse možno.”

LEA KALC FURLANIČ

MARICA URŠIČ ZUPAN

---