“Naš zdravstveni sistem je še vedno dober”

Slovensko zdravstvo tresejo afere, ki netijo zgražanje in krepijo nezaupanje. Zdravstvo je ukleščeno v zastarele predpise, zato ukrepi niso vedno skladni s pričakovanji ljudi. Milojka Kolar Celarc snuje nove dokumente zdravstvene politike, spopada se z zahtevami stroke in anomalijami, sooča se s pričakovanji ljudi. Po letu ministrovanja nas je zanimalo, ali bodo v prihodnje bolniki oskrbljeni enako dobro ali slabše kot doslej, ali bodo imeli enake pravice in ali se obetajo doplačila iz lastnega žepa. O dogajanju na onkološkem inštitutu smo ministrico vprašali naknadno, odgovorila je pisno.

Ministrica za zdravje Milojka Kolar Celarc: “Prečistili bomo 
vse čakalne sezname in zagotovili dodatni denar za potrebne 
dodatne posege, da se bodo skrajšale najdaljše čakalne 
dobe.”  Foto: Srdjan Živulović/Bobo
Ministrica za zdravje Milojka Kolar Celarc: “Prečistili bomo vse čakalne sezname in zagotovili dodatni denar za potrebne dodatne posege, da se bodo skrajšale najdaljše čakalne dobe.”  Foto: Srdjan Živulović/Bobo

Milojka Kolar Celarc je funkcijo ministrice prevzela pred dobrim letom, po 14 mesecih, kar je bilo ministrstvo brez glave. “Ob prihodu je bilo vse razpuščeno,” pravi. “Ni bilo kadrov, kabinet je bil brez vodje in direktorjev direktoratov. Nisem se pritoževala, imam kilometrino in zlepa ne obupam.”

Do kakovostnih meril in standardov

> Minuli teden ste se pogajali s sindikati zdravstvene in babiške nege, ki so grozili s stavko, saj zahtevajo normative in standarde ter korekcijo plač ...

“Sklenili smo dogovor, sklepi obe strani zavezujejo k izpeljavi nalog. Sproti se bomo obveščali o opravljenem delu, oblikovali smo delovno skupino za pripravo izobraževanja medicinskih sester. Oblikovala bo predloge za ureditev statusa srednje medicinske sestre, ki ni skladen z evropsko direktivo. Svete zdravstvenih zavodov bomo ponovno pozvali, naj od vodstev zahtevajo, da izplačajo opravljene nadure. Ker smo s Splošnim dogovorom za leto 2015 izboljšali financiranje programov, verjamem, da bodo direktorji te obveznosti izpolnili. Posameznim poklicnim skupinam s tega strokovnega področja smo predlagali, da tudi oni pripravijo osnutke standardov in normativov še zanje. Standardi zdravstvene in babiške nege pa so že dobra podlaga za nadaljnje dogovarjanje o potrebah po kadrih v tej dejavnosti. Novembra bomo začeli s pilotnim projektom v enotah intenzivne terapije, da v praksi preverimo predlagane normative.”

> S Fidesom ste se sestali minuli torek. Kaj ste se dogovorili?

“Ministrstvo bo za področje primarne zdravstvene dejavnosti imenovalo delovno skupino, ki bo v sodelovanju z zdravstveno blagajno (ZZZS), skladno z zakonodajo, finančno ovrednotilo standarde in normative. Podlaga bo Modra knjiga z dopolnitvami. Delovna skupina je že pregledala tudi standarde in normative za sekundarno in terciarno raven in ugotovila, da ni na voljo dovolj kakovostnih podatkov za pripravo njihove nadgradnje. Zato mora Nacionalni inštitut za javno zdravje podatke čim prej pridobiti in posredovati. Usklajeni predlog bodo obravnavali razširjeni strokovni kolegiji in zdravstveni svet. Vsi podpisniki veljavne kolektivne pogodbe (KP) za zdravnike in zobozdravnike bodo pripravili tudi usklajen predlog sprememb in dopolnitev KP. Na Fidesov predlog, prejeli smo ga 30. septembra, pa bomo odgovorili v roku, v 30 dneh. Z reprezentativnimi sindikati za zdravnike in zobozdravnike se bomo znova sešli v drugi polovici novembra.”

> Fides zahteva višje plače in grozi z izstopom zdravništva iz javnega sektorja. Je to možno?

“Dokler bo zdravstvo financirano iz javnega denarja, je prav, da je zdravništvo del tega sektorja. Soglašam pa s prilagoditvijo nagrajevanja, z uvedbo večjega variabilnega dela plače, z nagrajevanjem po uspešnosti, ki bo vključevalo tudi kakovost in varnost pacientov. Leta 2008 so bili družinski zdravniki izhodiščno ovrednoteni dva razreda niže od ostalih, kar ni pravično. Tudi o tem smo govorili na sestanku z zdravniškimi sindikati in to bomo uredili.”

Reforma, nedokončana zgodba ...

> Zdravstveno reformo je obljubil vsak minister in nobeden izpeljal. Kakšna je vaša vizija reforme?

“V našem zdravstvenem sistemu se ni zadnjih 15 let nič bistveno spremenilo. Ministri so se hitro menjavali, v povprečju je mandat trajal le poldrugo leto, sistemskih sprememb ni bilo mogoče izpeljati. Raje kot o reformi govorim o spremembah. Končujemo resolucijo o nacionalnem planu zdravstvenega varstva za naslednje desetletno obdobje. Vsebuje aktivnosti za dosego ciljev, indikatorje in časovnico. Ta je nared glede na prioritete. Drugi krovni dokument je analiza slovenskega zdravstvenega sistema. Do cilja lahko pridemo le na podlagi podatkov, kje smo, kaj je dobro, kaj moramo spremeniti. Poudarjam, da je naš zdravstveni sistem še vedno dober, to potrjujejo že vmesna poročila in analize, ki obsegajo več sklopov. Prvi del bomo predstavili 30. oktobra, ko bo prav za to predstavitev na obisku regionalna direktorica Svetovne zdravstvene organizacije (SZO) za Evropo Zsuzsanna Jakab. Cilj je priprava rešitev, ki bodo zajete v vse sistemske zakone. Najpomembnejša sta zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju ter zakon o zdravstveni dejavnosti, še letos pa bodo v javni razpravi zakon o lekarniški dejavnosti in drugi. Resolucija bo na vladi sprejeta do konca letošnjega leta. Drugačna bo od dosedanjih, bolj konkretna, kot sem omenila s časovnicami, viri financiranja in nosilci, kar pretekla strategija (do leta 2013) nima. Njen sestavni del bodo indikatorji, ki jih pozna Evropa, SZO in OECD, tako, da bomo sproti preverjali, kako uspešni smo. Če ni cilja, analize, usmerjenih aktivnosti in ukrepov, bi lahko kdo oporekal, da predvidene rešitve za Slovenijo niso pravilne. Ključni cilj je sistem, dober za bolnike in zaposlene v zdravstvu. Minister za zdravje mora skrbeti za ljudi in bolnike takrat, ko potrebujejo zdravstveno oskrbo. To bo vodilo tudi, ko bomo vse rešitve prelili v člene sistemskih zakonov.”

> Kakšne so torej prioritete?

“Poleg normativno-sistemskih zadev je prioriteta dokončanje ključnih investicij, ki so bile ali slabo narejene ali se predolgo vlečejo. Ena teh je sanacija vodovoda na Onkološkem inštitutu (OI). Ta investicija ni bila dobro nadzorovana in je slabo izpeljana. Odkrivamo napake, nepravilnosti prejšnjih izvajalcev in nadzornikov. Te smo zamenjali, zahtevala sem dnevni program aktivnosti izvajalca, nadzornika in vodstva OI, da bo do prihodnje pomladi vse končano. Sramota je tudi ljubljanska urgenca (DTS), ki je obtičala za pet, šest let ... Najprej sem morala prenoviti razpis; pripravljen je bil v nasprotju z zakonom. Nujna je bila revizija postopkov, borila sem se za denar v proračunu, poiskali smo primernega nadzornika, da bo druga faza nemoteno tekla. Lotevamo se recenzije deset let starega projekta, sprememb in ocene, koliko denarja terja zaključna faza. Drugo fazo, ki zdaj poteka, bomo končali v 18 mesecih, trudim se, da bo mogoče čim prej začeti tudi zaključno fazo. Tu je še nadomestna gradnja v Stari Gori, za katero je bila že izdana inšpekcijska odločba o zaprtju in je res sramota. Pripravljamo načrte za nadomestno gradnjo, da bo oddelek za invalidno mladino urejen spodobno in po predpisih. Do konca letošnjega leta bo začelo z delom deset urgentnih centrov (UC) in z njimi povezana dispečerska službo, s čimer se bodo zares skrajšali odzivni časi za vse prebivalce. Vsako sekundo bomo imeli pregled nad enotno mrežo reševalnih vozil, ne glede na to, v lasti katerega zdravstvenega doma (ZD) je. Vozilo, najbliže nujni intervenciji, bo dispečer poklical na pomoč.”

Več plati urgenc

> Pravilnik o nujni medicinski pomoči (NMP) je vzbudil ogorčenje, menda ne upošteva posebnosti območij, dobrih izkušenj, stroka naj pri nastajanju ne bi sodelovala ...

“Prav za to najbolj kompetentna stroka - ne le v Sloveniji - ga je zasnovala. Včasih se stroko zlorablja za druge interese, kar bodo pokazali podatki dispečerske službe. Pravilnik smo predstavili po vsej Sloveniji in obveljala je odločitev, da dežurne službe do nadaljnjega ostajajo, kot so. Nihče ne bo prikrajšan pri dostopnosti. Bo pa bistveno boljša oskrba, saj imajo novi UC najmodernejšo opremo in specialiste urgentne medicine. Veliko je bilo razprav o satelitskih urgentnih centrih (SUC) in želje so bile velike; kazalo je, da bi ga moral imeti prav vsak kraj, ki ima ZD. Ko bodo delovali dispečerski centri (v Izoli, Ljubljani, Mariboru) in snemali vse - od časa klica na pomoč do prihoda bolnika v UC -, bomo imeli stvarne podatke za vso državo, koliko je nujnih primerov, kakšni so odzivni časi. Takrat se bo laže pogovarjati, kje zares potrebujemo SUC, da bosta tudi na Bovškem ali v Trenti enaka dostopni in odzivni čas. Mreža bo ena najkakovostnejših za nudenje NMP v Evropi. Mnoge države, tudi po BDP bogatejše, nimajo mreže in razpredenosti UC, kot jih bomo zdaj imeli mi.”

> Dežurnega pediatra pravilnik ne določa, ga pa že marsikje imajo; tudi na Primorskem, kjer ga želijo ohraniti.

“Gre za organizacijo UC. Če je ta del bolnišnice, ki ima tudi pediatrični oddelek, si lahko pomaga s tamkajšnji pediatri. Načrt (že pred mojim prihodom) v UC ni predvideval pediatrije. Pričakovati pa je, da bodo, glede na to, da je UC del bolnišnice, sodelovali tudi s pediatri. Nekateri UC so to težavo že sami začeli reševati.”

> Povsod manjka pediatrov, specialistov družinske medicine, revmatologov, specialistov urgentne medicine ...

“Razpisi specializacij - zanje je pristojna zdravniška zbornica - se zadnja leta izboljšujejo. Tako so povečevali razpise za specialiste družinske medicine; v nekaj letih se jih bo izšolalo približno 300. Specialistov urgentne medicine je ta hip 33, specializacijo jih opravlja še nekaj deset. Tudi revmatologe nujno potrebujemo, pa pediatre, zlasti v osnovnem zdravstvu in v odročnejših krajih. Že leta pa mladi specialisti nočejo na ruralna območja, kjer jih potrebujejo, čeprav je vsaka specializacija že ob podelitvi regijsko določena. To bomo spremenili in vpeljali spodbude za delo v manjših krajih.”

Anomalije v zavodih

> V ljubljanskem kliničnem centru (UKC) afer kar ni konec - od primera Radan do otroške srčne kirurgije ...

“V zvezi s primerom Radan in nevrološko kliniko smo opravili kakovosten upravni nadzor, izdali odločbo, zahtevali odpravo nepravilnosti, ki so botrovale ekscesom. Zahtevamo vmesna poročila o odpravljanju nepravilnosti, prvo včeraj (pogovor smo opravili minuli četrtek), drugo 15. novembra. Sistem kakovosti in varnosti mora delovati, da se nevarni opozorilni dogodki zabeležijo in ne ponavljajo. Za to so odgovorna vodstva. Ker so v UKC Ljubljana nekateri sistemi in kontrolni mehanizmi zatajili, sem vodstvo pozvala k odstopu zaradi objektivne odgovornosti. Vsak odgovorni vodja mora vzpostaviti ta sistem in odgovarjati za posledice. Pozvala sem svet zavoda - najvišji odgovorni organ upravljanja, naj oceni stanje in subjektivno odgovornost. Pričakujem, da bo svet ukrepal skladno s pristojnostmi. Na otroški srčni kirurgiji je bil opravljen izredni strokovni nadzor mednarodne komisije po naročilu zdravniške zbornice. Poročilo je obravnaval zdravstveni svet. Vodstvu UKC je naložil v dveh tednih izdelati poročilo s konkretnimi podatki o sedanjem programu otroške srčne kirurgije, za katerega je vodja programa, prof. dr. Tomislav Klokočovnik, zagotovil, da je varen in kakovosten, da bodo to lahko povedali tudi staršem. V dveh mesecih morajo pripraviti še dolgoročni program te dejavnosti, upoštevaje strateški program, cilje in priporočila komisije uveljavljenih strokovnjakov. Zadeve bom preverjala. Gre za življenja in pomembno strokovno vprašanje, ali bo program zadostil vsem zahtevam. Nato ga bomo ovrednotili in se odločali o njegovi nadaljnji usodi.”

> Na razpis za generalnega direktorja UKC se je prijavil tudi sedanji v.d. Andrej Baričič, ki menda uživa vašo podpro ...

“S tem se ne bom ukvarjala, to je pristojnost sveta zavoda, kjer ima ustanovitelj (ministrstvo) šest članov od enajstih. Po tem, ko svet zavoda izbere kandidata, ga predlaga ministru. Ta vladi predlaga, da da ali pa ne soglasje k imenovanju. Pričakujem, da so člani sveta zavoda odgovorni, da bodo opravili izčrpne pogovore s kandidati, ki morajo predstaviti strateške programe ter se bodo odločili v dobro vodenja ustanove, kjer bo treba veliko postoriti. Zagovarjam najbolj kompetentne, zelo odgovorne in strokovne ljudi, da so na pravih mestih. Vse drugo me ne zanima.”

> Zakaj je Baričič po nastopu v.d.-jevstva takoj zaposlil Simona Vrhunca, ki ste ga morali pozvati k odstopu s funkcije generalnega direktorja UKC?

“Po znanih podatkih je tedanja predsednica tedanjega sveta zavoda, ko je Vrhunec nastopil funkcijo, z njim podpisala pogodbo, ki mu omogoča - če ni znova imenovan - njegovim izkušnjam in izobrazbi primerno delo. V nasprotnem primeru bi bila ta pogodba iztožljiva; z vsemi izplačili plač, zamudnimi obrestmi in obvezo o zaposlitvi. Taka določila so tudi v pogodbah direktorjev drugih zavodov, zato bo treba okrepiti odgovornost direktorjev in popraviti statute zavodov. Nevzdržno je, da vodja nima orodij za razrešitev tistih, ki so delali napake.”

> Veliko bolnišnic je še lani pestila izguba. Kmalu se bodo vse morale specializirati. Kdaj, kako?

“Žal je posledica finančne krize in manjšega priliva prihodkov iz prispevkov ZZZS, skupaj z Zujfom in drugimi omejitvami, občutno znižala plačila storitev bolnišnicam. Tudi zato so imele konec lanskega leta več kot 130 milijonov evrov akumuliranih izgub. Je pa zdravstvo privarčevalo že 420 milijonov evrov prav z nižanjem cen storitev. Zdaj so zaradi boljše gospodarske rasti in večje zaposlenosti prilivi večji, zato skušamo z ZZZS v pogajanjih o splošnem dogovoru (ta določi obseg dela vseh zavodov za tekoče leto - op.a.) in aneksov k dogovoru zvišati plačila storitev, da bi bolnišnice dobile več denarja za opravljeno delo in bi poslovale pozitivno. Druga smer (izpostavljata jo resolucija in analiza) pa uvaja nujno specializacijo. Primera v UKC Ljubljana potrjujeta, da je težko zagotavljati visoko kakovost in varnost pacientov, če ni dovolj posameznih posegov. Zato bo, zaradi varnosti in tudi zaradi vzdržnosti sistema, treba mrežo bolnišnic oblikovali tako, da se bodo specializirale za tisto, za kar so najboljše (kot je primer Valdoltra na vašem območju). Tako bodo zaposleni ohranjali visoko strokovnost, sledili modernim tehnologijam, bolniki bodo deležni kakovostnejše in varnejše oskrbe, racionalnejše bo tudi financiranje. Zagotovo se nikomur ni težko peljati 40 kilometrov dlje, če ve, da bo v dobrih, varnih rokah. Menim, da ljudje po vsem, kar se je zgodilo, to tudi razumejo. Seveda vse to ne bo spremenjeno čez noč.”

> Boste preuredili košarico pravic in ukinili prostovoljno zavarovanje?

“Mnogi menijo, da imamo zelo bogato košarico pravic. Po pregledu in primerjavi z drugimi državami ugotavljamo, da imamo univerzalno košarico pravic, ki ni prebogata, kot trdijo nekateri. Zavzemam se, da ostane ta univerzalna košarica v čim večjem obsegu enaka - glede na zmožnosti in nalogo zagotoviti ljudem kakovostno zdravstveno oskrbo. Da bo vsem zdravljenje enako dostopno, ne glede na socialni status. Zato sistema ne bomo financirali le iz prispevkov, saj je zaradi takšnega financiranja v primeru velikega števila brezposelnih zelo ranljiv in občutljiv. Zavzemam se za dva, tri vire financiranja dejavnosti in za oblikovanje rezervnega sklada v času večjih prilivov. Proučujemo več različic. Naše dopolnilno zavarovanje je unikum v Evropi. To ni pravo prostovoljno zavarovanje, saj so vse zdravstvene storitve razdeljene na dva plačnika - dopolnilno in obvezno zavarovanje. Nekatere storitve v 85 odstotkih financira obvezno, v 15 dopolnilno zavarovanje. Zato je večina ljudi zavarovanih, saj ne zmore doplačil iz lastnega žepa. Ni pa pri tem zavarovanju nobene dodane vrednosti. Primerneje bi bilo urediti vir, ki bi šel direktno v zdravstveno blagajno in bi ga lahko uporabili za, denimo, uvajanje modernih tehnologij za zdravljenje in oskrbo, povezano s staranjem prebivalstva, namesto za obratovalne stroške zavarovalnice. Zavarovalnice pa bodo lahko tržile prava prostovoljna zavarovanja, vezana na vzpostavitev dolgotrajne oskrbe, nadstandardne storitve ... Ni res, da bi konkurenca zadeve pocenila, to se ni zgodilo še v nobeni državi. Ravno obratno, saj se dostop do zdravljenja poslabša, višajo se premije, dražijo se zdravstvene storitve, kar se v veliko državah že dogaja. Zakon že pripravljamo, osnovna izhodišča so nared. Spomladi bo šel v široko javno razpravo, zatem naj bi ga uveljavili.”

Posodabljanje in čakalne dobe

> Soočamo se z e-kartonom, e-napotnico, e-receptom. Imamo za to primerno infrastrukturo in znanje?

“V primeru, ko zmanjka elektrike, so agregati in drugi ukrepi za varno delovanje. Dobrih 70 odstotkov Slovencev že uporablja internet. Poskrbljeno bo tudi za tiste, ki ga niso vešči - zanje bodo to urejale sestre v zdravstvenih domovih. V takšnem sistemu bo zdravnik v osnovnem zdravstvu in v bolnišnici imel pregled nad celotnim zdravljenjem posameznika, nad njegovimi boleznimi, kam je napoten, kakšna zdravila jemlje, katerih zaradi kontraindikacij ne sme prejeti. Velika izboljšava bodo tudi centralno vodene čakalne vrste. Za ta namen že poteka pilotni projekt v izolski bolnišnici, koprskem in izolskem ZD in Ortopedski bolnišnici Valdoltra ter v celjski bolnišnici in ZD. Koristne izkušnje bomo vgradili v sistem. Spremenili bomo tudi zakon o pacientovih pravicah, saj ima več členov, ki ne omogočajo ukrepanja ob kršitvah, pa tudi nič obveznosti bolnikov ne določa. Prečistili bomo vse čakalne sezname in zagotovili dodatni denar za potrebne dodatne posege, da bi do 30. junija prihodnje leto, ko bomo sklenili projekt, skrajšali najdaljše čakalne dobe. Tudi socialni dialog z zaposlenimi v zdravstvu lepo napreduje, v zadovoljstvo sindikatov in ministrstva.”

> Kako ocenjujete zadnje dogodke na Onkološkem inštitutu? Generalnega direktorja Janeza Remškarja je sicer svet zavoda razrešil pred dobrim mesecem, a ostaja na funkciji, dokler vlada ne da soglasja za razrešitev. Medtem je zaukazal pravni službi OI spisati delovno odpoved dr. Eriku Breclju, članu sveta zavoda. Brecelj je namreč zelo kritičen glede vseh dogodkov na OI in dela Remškarja, zdaj naj bi bil zato ob službo.

“Kot je že povedal gospod Brecelj sam, svet OI delo opravlja dobro in skrbno, kot ga upravljalec in nadzornik mora. Zato nimam razloga, da bi dvomila v njihove odločitve. Vladi sem predlagala, naj poda soglasje k razrešitvi gospoda Remškarja in postopek je v vladni proceduri.”

JASNA ARKO


Najbolj brano