“Najbolj si želim načelnosti, ki bo krmarila nacionalko”

Pri komunikaciji z novim vodstvom RTV Slovenija Miši Molk ne pomaga niti titula “prva dama slovenske televizije”. Nekoč prvi obraz razvedrilnega programa nacionalke je še vedno brez svoje oddaje. Tako imenovano “reševanje primera Miše Molk” pa je postala javna debata. A Miša Molk kljub vsemu ostaja zvesta nacionalni televiziji in o odhodu h konkurenci ne razmišlja. Za prihodnost javne TV upa, da ne bo takšna, kakršno je sedanje dogajanje.

> Javno ste povedali, da ste vodstvu RTV Slovenija zastavili vprašanja, da boste vedeli, pri čem ste, ne pa, kot ste se izrazili, da bodo “reševali primer Miše Molk”. Ste odgovore že dobili?

“Komunikacija je izjemno slaba, če temu sploh lahko rečemo komunikacija. Pa smo javna televizija, medij, tako da prav s komunikacijo ne bi smeli imeti težav. A vsem kažemo, da jih imamo. Kar ni dobro. Ljudje si rečejo: kako bodo komunicirali z nami, z javnostjo, če pa še med sabo ne znajo? Toda to turobno ozračje nas je prisililo, da razmišljamo o odnosih, ki ne stečejo. Nekaj odgovorov sem prejela, a saj veste - po elektronski pošti. Na hitro, takole mimogrede, rekla bi - neosebno. Namesto da bi si vzeli čas in se o vsem odkrito in predvsem profesionalno pomenili. Direktorica je bila že zelo navdušena nad mojim predlogom oddaj za letošnje poletje, potem pa spet prejmem popolnoma drugačno elektronsko pošto. Zato nisem več povsem prepričana, da bom odgovore prejela, čeprav se nanašajo na celoten program. Kaj želimo sporočati gledalkam in gledalcem? V kakšni obliki? Kaj s tem hočemo? Koga nagovarjamo? In ne sprašujem le za oddajo, ki naj bi jo pripravljala in vodila. Da ponazorim še bolj jasno - na TV Slovenija je veliko pogovornih oddaj. Na drugem programu tudi nekaj novih, zato želim vedeti, koga te oddaje nagovarjajo in v čem, poleg osebnega pristopa, se bodo razlikovale. Nič slabega ne želim z vprašanji, toda vprašanja v tej situaciji povedo več kot odgovori, ki jih ni.”

Miša Molk. Letnik 1954. Diplomirala je iz novinarstva in za svojo diplomo prejela študentsko Prešernovo nagrado. Na današnjo RTV Slovenija, takratni RTV Ljubljana, je prišla kot študentka že leta 1976, leta 1989 pa se je tudi redno zaposlila kot urednica in televizijska voditeljica. Leta 1996 je za osem let prevzela funkcijo odgovorne urednice športnih in razvedrilnih programov, leta 2008 pa je postala varuhinja pravic gledalcev in poslušalcev. Po prenehanju petletnega mandata je, čeprav ostaja zaposlena, ostala brez funkcije. Za nameček si je, kot nalašč, pred nekaj tedni prav v prostorih javne televizije zlomila nogo, ki je še danes v mavcu. Zato te dni stanje v hiši, ki ji je zvesta že skoraj 40 let, opazuje od daleč - iz domačega naslanjača. Kot vsak drug plačnik RTV prispevka.

> Direktorica TV Slovenija Ljerka Bizilj je tiskovno konferenco vodstva RTV izkoristila tudi za to, da izpostavi zaposleno, ki si je med službeno odsotnostjo v prostorih RTV zlomila nogo. Kot se je izkazalo, je mislila na vas. Kaj se je pravzaprav zgodilo?

“Pojma nimam, kaj ji je švignilo skozi možgane. Odgovor, zakaj je direktorica odreagirala tako, kot je, in zakaj sem ji prav jaz prva padla na misel, je verjetno sila preprost. Jeza in nervoza sta se morali nekam poskriti, se rešiti s takojšnjim napadom na nekoga, ki naj bi bil morda celo 'uržah' za medijske odzive na ravnanje RTV Slovenija. Omislila si je še enega sovražnika več. In na tak način si jih res tudi ustvarja. Ta logika iskanja sovražnikov je čudna - ali pa tudi ne -, če si jo direktorica predstavlja kot nekaj normalnega. Javna TV vendarle ni politična stranka - ali pač, morda po novem?”

Zgodbe se je dotaknilo že preveč umazanih rok

> “Primer Miše Molk”, če se lahko tako izrazimo, je zelo specifičen. Urednik razvedrilnega programa Mario Galunič o vas, denimo, sploh ne želi javno govoriti. Vemo, da so vas iz vaše dolgoletne pisarne preselili v pritličje. V katero sekcijo na RTV danes sploh spadate?

“Vpisala se bom v športno sekcijo, ko se mi noga zaceli.” (smeh)

> Koliko predlogov za novo oddajo ste oddali, odkar niste več varuhinja pravic poslušalcev in gledalcev?

“Veliko, vsako leto vsaj enega. Denar je bil in je potem poniknil. Odgovornost nosi tudi programski svet RTV, ki vsako leto potrdi tako program kot programske spremembe. Toda ko program potrdi, kot kaže, na vse skupaj pozabi.”

> Koliko ponudb in katere pa ste za vodenje oddaj v istem času zavrnili?

“Direktorica mi je ponudila termin na prvem programu televizije, a od tu dalje nisva prišli. Te zgodbe se je dotaknilo že toliko umazanih rok, da je že povsem izgubila pravo podobo. Najprej ti povedo, da denarja ni, potem ti generalni reče, da je in da je to sprenevedanje, nato dobiš sporočilo, da je na oddajo minus pet odstotkov od stroškov oddaje Intervju, čez nekaj dni pa te producent sprašuje o budžetu oddaje. Kdo se tu ne bi izgubil? Govorijo drug mimo drugega ali pa se ne poslušajo, kaj govorijo. Če je želja ali potreba po oddaji, se to počne na povsem drugačen način. Zbereš ekipo in začneš delati. Zdaj pa gre le za kameleonsko menjavanje barv in videzov, kar je neodgovorno - in to neodgovornost zaračunavajo državljanom, naročnikom.”

Ni ji vseeno za javno televizijo

> V medijih vselej govorite odkrito in brez dlake na jeziku. Ste imeli zaradi tega pod novim vodstvom RTV Slovenija že kakšne težave?

“Ne samo v medijih, tudi sicer govorim neposredno, predvsem pa odkrito. Ker mi ni vseeno za javno televizijo. In ker mi ni vseeno za ljudi na javni TV in pred televizijskimi sprejemniki. Sluzasti, preračunljivi biciklisti, ki podrejene tiščijo navzdol, istočasno pa s sklonjeno glavo, po možnosti še s čelado, pred nadrejenimi hitijo karieri naproti, so mi prav odvratni. Pa jih ni malo. In taki delajo škodo. Tudi v odnosih. Pritiski pa so lahko zelo različni. Še najbolj nevarni so tisti s prijazno noto. Sicer pa že to, ko koga srečam na hodniku, ki ga nikamor ne tišči, pa potem na hitro zavije na stranišče, da se izogne srečanju, pove veliko. Javna TV ne bi smela obtičati med straniščem in hodnikom.”

> V vaši karieri ste preživeli že številne menjave vodstev na nacionalki. Katero obdobje oziroma pod čigavim vodstvom bi šteli za najplodnejše?

“Bili so časi, ko je bilo na voljo dovolj denarja za uspešne televizijske nadaljevanke in filme, za TV drame, izjemen otroški in mladinski program, za razcvet razvedrila, saj so nam bile tuje oddaje nedostopne, in bili so časi, ko so televizijo vodili vsestransko izobraženi ljudje, eruditi. S spoštljivim odnosom, kulturnim dialogom in vizijo. Bila je zlata doba - zdaj smo v železni dobi. Pa ne le le zaradi financ. Boj za obstanek in marketinški denar je brezglav, žrtev pa je program. Kar ni zgolj nesprejemljivo, temveč tudi nestrokovno, da ne rečem amatersko. Posledice te histerije pa so očitne: vse več je oddaj, ki so videti le kot lokalne različice oddaj, ki jih vrtijo komercialni kanali. Mi pa smo nacionalna, ne lokalna TV. Na to pozabljajo.”

> Svojo oddajo je na nacionalki dobila celo igralka Zvezdana Mlakar. Dobili pa sta jo tudi Manca Košir in Nina Osenar. Nobena od njih ni klasična televizijka, zadnjo je celo vzgojila komercialna televizija. Kako gledate na njihov angažma, se vam zdijo primerne za nacionalno televizijo?

“Za Nino mi je žal, da se je odločila za prestop. V tem, ker je delala prej, je bila dobra. Glede Zvezdane in Mance pa lahko rečem le to: njuni samopodobi verjetno nista tako preprosti, kot se zdita na prvi pogled.”

> Nacionalna televizija je bila vedno tesno povezava s politiko. Koliko vpliva politike ste v vseh teh letih na RTV Slovenija občutili na lastni koži in kakšnim posrednim ali neposrednim prijemom političnih strank ste bili priča v vaši okolici?

“Ni je države, ki ne bi skušala imeti vpliva na javno televizijo. Pa če vodstvo to prizna ali ne. Vedno se je nekako z 'narekovaji' vpletala tako v izvolitev vodstva, urednikov in voditeljev kot v program. V vseh teh letih sem imela kar nekaj takih zgodb. Tudi na zagovoru sem bila, ko sem gostila dr. Antona Stresa, ko smo govorili o ljubezni in seksu pred poroko, ker sem želela, da skupaj zanikamo 'greh'. Pa vstopnice za javne prireditve so želele nekatere stranke, da bi se pofočkale v prvi vrsti. Danes ni nič drugače. Pa ni pomembno, katera politična opcija je na oblasti.”

Ula ob oddajo zaradi mame?

> Oddajo je januarja izgubila tudi vaša hči Ula Furlan. Ta je zdaj prestopila na Planet TV. Ali menite, da je bila Ula z nacionalke odstranjena, ker je hči Miše Molk?

“Nisem vedela, da prihaja, toda dobro sva jih 'fasali'. Za njen prihod na TV Slovenija mi je povedal Petar Radović, za njen odhod pa sama. Sem pa ponosna nanjo, ker zna delati, ker je izobražena, disciplinirana in radovedna in ker je tudi sama ugotovila, koliko laži in sprenevedanj je morala pogoltniti v tej hiši. Jaz to že nekako premeljem, za človeka, ki prvič vstopi v ta zavod, je pa to izjemno slaba izkušnja. In polom oddaje, ki je nasledila oddajo NPU, iz katere je bila odstranjena, je še en dokaz, kako nepremišljeno se lotevajo programskega načrtovanja. Zelo pogosta velika napaka novih odgovornih urednikov je, da hočejo nemudoma vse spremeniti, tudi tisto, kar gre. Oddaje, urednike, voditelje, namesto da bi zgolj nadgrajevali.”

> Marko Fili deluje kot zelo diplomatski človek, ki zna spretno krmariti med enim in drugim taborom. Je to recept za uspeh dolgoletnega staža generalnega direktorja RTV Slovenija?

“Je dober retorik. Toda zakaj bi moral krmariti med različnimi tabori? Če si načelen in odločen, ti ni treba krmariti, saj krmari tvoja načelnost. Tega si najbolj želim - načelnosti, ki bo krmarila nacionalko.”

> V preteklosti se je za mesto generalne direktorice pojavljalo tudi vaše ime. V igri pa je bila že takrat tudi Ljerka Bizilj. Zakaj, denimo, pri vas ni prišlo dlje od govoric? Ta pozicija bi vas, sklepam, vseeno zanimala. Čigavo podporo bi potrebovali oziroma čigave podpore niste imeli?

“Oh, kar vnaprej, še pred glasovanjem, ti povedo, koliko glasov imaš. Pri kandidaturi za direktorico so rekli: 'Zmenjeno je za Ljerko Bizilj!' In nenadoma se je pojavil tisti manjkajoči glas, ki ga je podal Igor E. Bergant. Štacuna pač.”

> Kot nekdanja urednica razvedrilnega programa ste do njegovih vsebin zelo kritični. Zakaj niste zadovoljni s spremembami in delom trenutnega urednika Maria Galuniča?

“Ne morem ga soditi v prvem letu mandata. Je pa res takoj zagrešil nekaj zdrsov in veliko finančno škodo, za katero mora zdaj odgovarjati direktorica televizije. Razen če ni bil to že poprej dogovor, a tega ne vem. Njegova komunikacija je vzvišena, ohola, slabo argumentirana in zazidana. Saj razumem, ogradil se je, povzpel med zvezde in si zdaj kot urednik postavil še zid namišljene nedotakljivosti. Moti me njegov način urednikovanja. Ljudi, s katerimi delaš, je treba braniti in jih spodbujati. Vsaj jaz tako razumem urednikovanje.”

Konkurenca je ni nikoli mikala

> Že od samega začetka ste zvesti nacionalni televiziji. Takšnih je malo. Poleg tega ste tudi eden od osrednjih obrazov, s katerim gledalci povezujejo nacionalko. Imamo še, denimo, Slavka Bobovnika in Marcela Štefančiča jr. Bobovniku so ponujali, da bi prestopil na Pop TV, a se je nato premislil. Zakaj vi niste nikoli šli h konkurenci?

“Nobenega razloga nisem imela, da bi odšla drugam. Tudi takrat ne, ko so mi za to ponujali velike denarce. Na RTV smo pač lahko delali, ustvarjali v dobrih odnosih in pod profesionalnimi pogoji. In dobivali viktorje. Šest jih imam samo jaz osebno. In oddaje pod mojim uredništvom še dvakrat toliko. Zakaj bi torej odšla?”

> Kaj pa danes - bi za pravo ceno in ponudbo prestopili, denimo, na Pop TV ali Planet TV?

“Bilo bi neprofesionalno, če bi o tem kar koli rekla. To bi bilo tudi neposlovno. Lahko pa rečem tole: to, da nacionalka ustvarja prepoznavne televizijske osebnosti in celo zvezde, ki jih potem ne le prepušča, ampak kar meče komercialnim televizijam, je neprofesionalno in neposlovno.”

> Koliko let imate še do upokojitve?

“Ker sem začela že kot študentka, se zdi, da sem tu že celo večnost, ki pa mi je ni žal. Toda ko direktorica izjavi, da 'razvedrilni šovi damam v najinih letih, po mojem mnenju, ne pritičejo', se zgrozim. Kaj pa Raffaella Carrà, Oprah Winfrey, Anne Robinson, Oliver Mlakar, Pippo Baudo, Maurizio Costanzo, Mike Bongiorno? Smešno je, da direktorica uporablja dvojino, saj sama ni nikdar delala v razvedrilnih šovih in gre za čisto sprenevedanje. Njeno izjavo bi marsikdo dojel in začutil kot čisto diskriminacijo spola in starosti. Ženska šikanirana od leto starejše ženske!? Lepo prosim! Saj nismo v 19. stoletju. Po drugi strani pa oddajo prepusti ženski, ki je nekaj let starejša od mene. Če hočeš nekoga 'damsko' diskvalificirati ali diskreditirati, je pač vsak izgovor dober.”

> Pravijo, da človek, ki je vse življenje delal pred televizijskimi kamerami, televizijo zelo težko zapusti. Kako se boste s tem soočali sami? Ste dosmrtno in usodno zaljubljeni v televizijo in bi radi z njo ostali povezani tudi na stara leta? Kje menite, da je tista meja, ko je bilo dovolj in kdo jo določi? Gledalci, vodstvo, samocenzura?

“Privrženost poklicu in poslu po mojem vedno ostaja. Ne mešam pa tega z ljubeznijo. Seveda ti vse diši - montaže, skladišče za scenografijo, šivalnica, studio, rekvizitarnice, fundus, pozdrav receptorja ... vse te vonjave se nalepijo nate, vse izzovejo Proustov refleks. Vraga, to je vendarle tudi ljubezen.”

IZAK KOŠIR

---