“Izgon MKC-ja je napad na vso kulturo”

Kaj pomeni zaprtje MKSMC in kaj menijo o njem, smo posebej povprašali nekatere angažirane posameznike, ki jim za usodo istrske alternativne kulture ni vseeno.

 Tiskovna konferenca v koprskem MKSMC v sklopu “Zlate dobe”. Foto: Zdravko Primožič/Fpa
Tiskovna konferenca v koprskem MKSMC v sklopu “Zlate dobe”. Foto: Zdravko Primožič/Fpa

V prostorih na Gregorčičevi 4 je glasba grmela že od šestdesetih let, zelo živahno pa je bilo od spomladi 1983 do izteka leta 1990, se spominja Boris Furlan-Primitivc, ki je v tem obdobju z drugimi zanesenjaki skrbel za program kluba, od leta 1985 pa tam tudi vodil Društvo interesnih dejavnosti (DID), nakar je prostore prevzelo Brecljevo društvo. Primitivc preteklost pušča preteklosti, ni mu do obujanja minulih štorij. “Zdaj je bistveno vprašanje, ali bo Koper imel prostor, namenjen alternativni kulturi,” poudarja. “Tam bi lahko sobivalo več društev, kakor na primer v ljubljanskem K4. Zelo slabo je, da občina še zmeraj ni določila upravljalca prostorov. Tega ni storila, kadar smo v njih delovali mi, tega ni storila niti pozneje.”

Aljoša Mislej, vodja programa nekdanjega izolskega Shoto kluba in glasbenik, vidi glavno težavo v dejstvu, da javnost in oblast alternativno dogajanje v občini povezujeta z eno osebo oziroma z enim samim društvom: “Alternativno dogajanje v Kopru pač ni vezano (izključno) na aktivnosti DPZN-ja in Marka Breclja, daleč od tega. Različni organizatorji raznolikih prireditev so prek DPZN-ja dobili v uporabo prostore MKC-ja (dovolite mi uporabo starega izraza, ki je še vedno tudi edini v uporabi med obiskovalci). DPZN je v bistvu deloval kot nekakšna krovna organizacija, ki pa si je jemala pravico odločanja o tem, kaj spada v program prostora in kaj ne.”

Ob tem Mislej poudarja, da bi pozdravil odločitev koprske občine, če bi prostore MKC-ja odvzela DPZN-ju, ker bi jih želela predati v demokratično souporabo tudi ostalim aktivnim društvom na področju alternativne kulture, pri čemer bi seveda DPZN do uporabe prostorov imelo enako pravico kot ostali. “Bojim pa se, da je to le utopično ozadje in bo na koncu prostore dobila v uporabo organizacija, ki bo skrbela za 'mladinsko' oziroma 'študentsko' kulturno udejstvovanje, kar pa že dolgo ni več povezano z alternativnim dogajanjem, kot ga razumemo tisti, ki se z njim tudi ukvarjamo,” dodaja Mislej, ki predvideva, da bo izkupiček deložacije le skoraj popolna ukinitev alternativnega koncertnega in kulturnega dogajanja na Obali. To je po njegovem mnenju že tako osiromašeno, da težko sploh še govorimo o sceni. “Scene po definiciji pač ne more tvoriti ena sama oseba,” zaključuje Mislej. Ta je ob podobni usodi Shoto kluba, ki je pod izolskim Belvederjem deloval brez subvencij in na temelju prostovoljstva, pogrešal podporo institucionalnega dela obalne alternativne scene.

Enco Đurđević, pevec hardcore benda No Limits, meni, da mora MKC ostati, v njem pa naj bodo tiste skupine, ki tamkaj že leta delajo. Ob tem poudarja, da vprašanje, ali ga bo vodil Brecelj ali ne, ni bistveno: “Konec koncev so tam še drugi, ki so tudi sposobni voditi klub, vendar ne zunanji: voditi ga mora nekdo, ki je tam že dolgo in pozna razmere. Popovič in Brecelj naj obračunavata tako, da MKC in alternativna mladina ne bosta trpela.”

Irena Urbič, kulturna delavka in srce koprskega dela Foruma Tomizza, zatrjuje, da je MKC med poslednjimi osvobojenimi ozemlji turbofolk hipermarketa Koper: “Brljava oblast z birokratsko pretvezo ukinja javno polje alternativne kulture in kritične misli. Zdravilno bi bilo, ko bi peščica (preživelih) akterjev v kulturi tega mesta začutila, da je izgon MKC-ja napad na vso kulturo, tudi etablirano. Breclja lahko ljubiš ali sovražiš, a njegova edinstvene, prevratniške in emancipatorne vloge v umetnosti ne moreš spregledati. Zato: Quod licet Iovi non licet bovi! (Kar je dovoljeno Jupitru, ni dovoljeno volu!).”

Samo Turk, glasbenik in novinar portala Muzikobala, poudarja, da pojem alternativna kultura ni časovno stabilen, saj se lahko poljubna subkultura v določenem trenutku znajde v mainstreamu in obratno: “Ozkost pri kategorizaciji glasbe kot alternativne pa povzroči beg drugačnih idej. Temu smo bili v MKC-ju priča zadnjih dvajset let.” Ob tem opozarja, da sta Brecelj in Popovič, tradicionalna nasprotnika, v tej epizodi nehote s skupnimi močmi poskrbela za morebitni poraz alternativne kulture: “Prvi s svojim omalovažujočim odnosom do mnogih lokalnih glasbenikov in organizatorjev (in ne samo njih), ki so se od MKC-ja posledično vedno bolj umikali, drugi s popolnim nerazumevanjem pomena kulture in alternative, pa tudi demokratičnih mehanizmov. Problem torej ni samo v Breclju, kot trdijo na MOK-u, veliko večji problem je v Popoviču, ki izvaja populistično-politični pritisk, namesto da bi po demokratični poti z razpisom (če že) prostor ponudil v avtonomno upravljanje skupinam, ki v MKC-ju že delujejo. Žal je nekomu, ki teh pojmov ne razume, to težko pojasniti.” Turk še dodaja, da je MKC oziroma MKSMC veliko več kot le zatočišče alternativne glasbe, saj da ne gre spregledati njegove socialne, splošno kulturne in izobraževalne funkcije ter nenazadnje kultne izposojevalnice cedejev: “Zaradi vsega tega je nepogrešljiv za kulturno življenje v širšem prostoru, upravljati pa ga morajo društva, ki v njem delujejo že sedaj, ne le DPZN. Praznih prostorov za druga društva je po Kopru več kot dovolj, in ne bi bilo slabo, če bi jih s tem namenom oživili.”

Borut Jerman, podpredsednik in programski vodja Kulturno izobraževalnega društva Pina, v imenu pomembnega koprskega shajališča mladih pove, da so vsebine MKC pomemben del regijske kulturne dediščine: “Veliko različnih posameznikov in organizacij je skozi leta delovanja pripomoglo, da je MKC to, kar je danes, in prekinitev te kontinuitete bi pomenila izgubo za alternativno kulturno polje. Izbran način prekinjanja te zgodbe ni primeren, kar pa ne pomeni, da mora biti DPZN kot upravljalec a priori izvzet iz vrednotenja in vsebinskega premisleka. Na Pini bi želeli, da se diskurz na vseh straneh ne odvija okoli imen posameznikov, ampak se osredotoča na vsebino z namenom izboljšanja mladinskega in kulturnega sektorja, tako alternativnega kot ostalega, za kar bi, kot smo ugotovili na Pini, potrebovali širši premislek in strategijo.”

In ko smo pri strategiji, velja omeniti, da smo več vprašanj naslovili tudi na koprskega župana. Med njimi tudi vprašanje o stališču občine do pomena, vloge in potenciala alternativne kulture v MOK. Odgovorov nismo dobili.MPG, AG


Najbolj brano