“Bolj se ne da zategovati pasu”

Grško finančno krizo pozorno spremljajo tudi Grki, ki živijo v tujini, nekaj jih je tudi v Sloveniji in bližnjih italijanskih krajih. Žalostni ugotavljajo, da v njihovi domovini ni več razloga za optimizem. “Situacija ni dobra,” so zaskrbljeni. O tem, kakšno je vzdušje pred nedeljskim referendumom, smo pobarali še nekaj Slovencev, ki te dni dopustujejo na grških otokih, kjer, kot pravijo, krize ni čutiti. Če si seveda turist. Povsem drugačno zgodbo bi znali povedati domačini. A ti turistov ne želijo obremenjevati s svojimi in težavami svoje države ...

“Situacija ni dobra. Mislim, da ni družine, ki ne bi imela vsaj enega brezposelnega ... Ali pa je brez službe ostal kdo od prijateljev, znancev, sosedov,” je zaskrbljen Ioannis Vayenas, violinist v ljubljanski Operi. Že 13 let živi v Sloveniji, a vez z rodno Grčijo se je v teh kriznih časih še okrepila. Vsak dan budno spremlja razmere v domovini. “Informacije pridobivam prek spleta, spremljam tudi grško televizijo, sicer pa sem stalno v kontaktu z mojimi.”

Politikov ne zanima, kako živijo ljudje

Vayenas prihaja iz Volosa ob Egejskem morju, petega največjega mesta v Grčiji. “Moram reči, da ne poznam nikogar, ki ne bi imel dolgov. Bodisi do banke bodisi do svojih prijateljev ali sorodnikov ... Ljudje si izposojajo denar, saj drugače ne morejo preživeti meseca. Glede tega vlada med Grki velika solidarnost. In kar je zanimivo: prej ti bo posodil denar nekdo, ki nima niti zase dovolj, kot pa tisti, ki ima vsega v izobilju. Zdaj je tako, žal. Grki se delijo na bogate in revne. Srednjega razreda ni več. Ampak saj je tako povsod po Evropi ...” ugotavlja Vayenas.

“Grki so dolžni denar tudi Slovencem,” nadaljuje. “A medtem ko se v Sloveniji ljudje - no, vsaj tisti, ki me obkrožajo - zavedajo, da ljudstvo ni krivo za nastalo situacijo, imam občutek, da politiki prav tekmujejo med sabo, kdo bo bolj nenaklonjen Grkom. Ampak mi smo vendar vsi v EU, med sabo bi si morali pomagati, ne pa tako ...” ne more razumeti.

“Prijatelji in znanci me večkrat vprašajo, kako so tvoji, kako jim gre? Evropskih politikov pa ne zanima, kako živijo ljudje, kako naj človek, ki nima službe, dobi denar za plačilo položnic. EU misli samo na številke: Grčija je dolžna toliko in toliko denarja, mi ga želimo dobiti nazaj. Saj vam bomo pomagali, seveda, a za to morate storiti to in to: znižati pokojnine, zvišati davke ... Evropske unije ne zanima, kako bo mali grški človek preživel. Ampak povem vam, bolj zategovati pas, kot že je, se ne da. Ljudje enostavno ne zmorejo več.”

“Državljanska vojna” na facebooku

Aprila, ko je bil nazadnje v Grčiji, ga je pretreslo: “Veliko trgovin je zaprlo svoja vrata, nihče si ne upa tvegati in odpreti kakšne nove. Kupna moč je namreč močno padla, ljudje nimajo denarja.” Tudi bankomati ne. “Na dan lahko na bankomatu dvigneš največ 60 evrov. Če imaš srečo, da ima bankomat denar. Kdor nima kartice, je še veliko bolj na slabšem. Kolikor vem, turisti za zdaj nimajo težav. No, bomo videli, kaj bo prinesel nedeljski referendum.”

In nadaljuje: “Če bomo 'za', vemo, kaj sledi: znižanje plač, ukinitev socialne pomoči najrevnejšim, zvišanje DDV na otokih, kar bo velika klofuta za turizem ... Ampak bomo vsaj ohranili evro. Če bomo 'proti' ... nihče ne ve, kaj nas čaka. Bomo spet dobili drahme, bomo ostali brez denarja, bomo bankrotirali? Veste, da na facebooku te dni divja prava 'državljanska vojna'? Ljudje so razdeljeni. Kdor objavi, da je 'za', mu tisti, ki je 'proti', takoj zagrozi, da ga bo odstranil kot prijatelja. In obratno. Pa to je grozno!”

Najhuje pa je, da imajo ljudje premalo informacij, da bi se lahko v nedeljo modro odločili, opozarja: “Ljudje vidijo samo obljube o koncu ukrepov, kaj bo dejansko jutri, pa jih ne zanima. Tega v bistvu nihče ne ve.”

“Tu ni nobenega optimizma”

Tudi njegova rojakinja Lina Panteleli, ki živi v Trstu, kjer je med študijem na fakulteti za arhitekturo spoznala tržaškega Slovenca in si z njim ustvarila družino z dvema hčerkicama, je zaskrbljena. Trenutno je v Patrasu na obisku pri starših. “Tu ni nobenega optimizma,” je povedala po telefonu. “Prevladuje vtis, da bo slabo, ne glede na izid referenduma.”

Njen opis minulega konca tedna, ko je tudi v tretjem največjem grškem mestu prevladala negotovost, je zelo doživet: “Naval na banke se je začel že v soboto zjutraj. Bile so vrste, nekatere banke so tudi morale zapreti svoja vrata, ker ni bilo več denarja. Glasovi, da so bila pogajanja neuspešna, so krožili že ponoči.” Kot pravi, nima zadostnega znanja iz ekonomije, da bi si upala predstavljati nadaljnji potek dogodkov. Lahko pa primerja, kako se je Grčija spremenila v nekaj mesecih. “Nazadnje sem bila tu februarja. Ljudje so bili seveda zaskrbljeni, a nisem slišala takšnih pogovorov, kot jih poslušam danes. Zdaj mnogi verjamejo, da bi bilo bolje, ko bi spet imeli drahmo.”

A če se ljudem zdaj veliko bolj toži po nekdanji državni valuti, to še ne pomeni, da bodo na referendumu gladko odpisali Evropsko unijo. Pantelelijeva pravi, da so občutki zelo mešani, usmeritev ljudi pa se stalno spreminja. “Zdi se mi, da je veliko ljudi, ki si hkrati želijo Sirizo na oblasti in Grčijo v Evropi. Kaj bo, je zelo težko reči. Za glas proti Evropi pozivata še skrajna desnica in manjša zaveznica Sirize. A to nič ne pomeni. Ljudje bodo glasovali po svoje.”

Ljudje se bojijo za svoje prihranke

Tudi ob vprašanju, ali ljudje še zaupajo premierju Aleksisu Ciprasu, se Pantelelijeva ne prenagli: “Ta vlada je v raznih državnih službah zaposlila veliko ljudi. Pred kratkim je, na primer, kljub negotovim razmeram znova vzpostavila tretji televizijski program. A denarja za te plače ni na pretek. Vlada ga je postrgala iz občinskih blagajn in iz zavarovalniških skladov. A tudi od tam ne bo mogla jemati v nedogled, zato se ljudje zelo bojijo, da bodo kmalu prišli na vrsto še prihranki v bankah.”

Kot pravi, že 17 let živi v Italiji, zato negotove razmere v Grčiji ne bodo neposredno pogojevale njenega življenja. Konec julija bo potovala nazaj v Trst, in sicer z ladjo, tako da tudi ob morebitnem zaprtju letališč ne bi smela imeti težav. “Vsekakor upam, da se vse to, kar nekateri napovedujejo, ne bo zgodilo. Mi je pa seveda žal, ker se negotovost že pozna. Mnogi so odpovedali počitnice v Grčiji. Saj tudi razumem te turiste. Če si Američan, zakaj bi tvegal pot v Grčijo, ko pa nisi prepričan, da boš imel let domov?”

Brez težav je dvignil 150 evrov

“Iskreno vam povem, če ne bi bil seznanjen s tem, kar se dogaja v Grčiji, sploh ne bi vedel za težave, saj jih kot turist ne občutim,” nam je v torek po telefonu povedal Andrej Vodušek, odgovorni urednik Radia 1, ki je te dni na jadranju v Grčiji. Dvigovanje gotovine na bankomatih je sicer omejeno, a to velja samo za domačine.

“Pred dnevi sem v manjšem kraju blizu mesta Krf z bankomata brez težav dvignil 150 evrov. Pred bankomatom ni bilo nobene gneče. Tudi gorivo sem plačal s kartico. Lokali v mestu so odprti, ljudje so prijazni in nasmejani, tako kot so bili vedno ... Tudi javni uslužbenci delajo povsem normalno. V luški kapitaniji, denimo, sem brez težav uredil vse potrebno za prijavo,” je svoje izkušnje opisoval Vodušek, ki bo na dopustu v Grčiji preživel tri tedne.

Grki za nastalo situacijo krivijo Nemčijo

Lepote Grčije te dni odkriva tudi znani goriški glasbenik, basist Dejan Brilj (Primarna, Extreme Smoke 57). Trenutno je še na Kefaloniji, v prihodnjih dneh pa se odpravlja na Lefkas. Kot pravi, se kriza pozna tudi na grških otokih, a je turisti - vsaj za zdaj - še ne občutijo. “Pred bankomati so sicer vrste, a turisti nimajo težav z dvigovanjem denarja. Na bencinskih servisih jemljejo večinoma samo gotovino, prav tako v nekaterih restavracijah ... Nekateri že napovedujejo, da bo kmalu začelo primanjkovati bencina,” našteva Brilj.

“A kljub temu ljudje pravijo, da je prav, da se je Cipras uprl Bruslju. Grki so namreč v hudi stiski. Domačini o tem sicer ne želijo veliko govoriti - človek dobi občutek, kot da bi jih bilo sram -, a prav vsakdo, s komer sem se pogovarjal, za nastalo situacijo krivi Nemčijo. Merklovi očitajo, da je preveč pritiskala na Grke glede vračila dolga ... Sicer pa je na otoku te dni precej turistov, slišati je vse jezike, tudi nemščino, pa čeprav le iz čolna, ki je bil zasidran v prelepem zalivu, kjer so snemali tudi Corellijevo mandolino. Najbrž si Nemci niso upali na plažo,” v šali doda Brilj.

A kmalu nadaljuje v bolj resnem tonu: “Ko vidiš ljudi, kako čakajo v vrsti pred bankomatom ... Številni upokojenci prejšnji mesec niso dobili pokojnine. Ljudje so obupani. Naš gostitelj prejema vsega 350 evrov mesečne pokojnine. Za 35 let dela, od tega 20 let v gostinstvu. Njegova družina mora še dobrih deset let odplačevati po 1200 evrov kredita na mesec. Pa so restavracijo lani zaprli. Ker jih je kriza prisilila v to. Težko je, a bo že kako, pravijo.”

PETRA VIDRIH,

PETER VERČ

---