“Če hočeš državo, si jo moraš pač postaviti, tako kot hišo”

Slovenska država se ni rodila po milosti božji, temveč smo jo naredili. Tudi tako, da smo jo mnogi na različnih koncih udejanjili, še preden se je razglasila.

Takrat nas je bilo malo več, kot danes kažejo fotografije. Razumeli smo, da če hočeš državo, si jo moraš pač postaviti, tako kot hišo. V mednarodni politiki tablico s hišno številko dobiš šele takrat, ko jo imaš na kaj obesiti. Zato smo kopali in gradili.

Projekt STA je nastal proti takratni jugoslovanski tiskovni agenciji Tanjug in tako se je tudi uresničil. Pri njegovem rojstvu smo sodelovali Manca Košir, Slava Partljič in Vinko Vasle kot medijski romantiki in Franci Perčič, Franci Zavrl in jaz kot praktiki. In množica novinark in novinarjev ter drugih sodelavcev. STA bi sicer lahko nastala že nekaj let prej, a ideja ni bila deležna podpore ne v politiki in še manj med mediji. Ko je leta 1990 minister za informiranje v prvi večstrankarski slovenski vladi Stane Stanič v sklopu vladnih priprav na osamosvajanje Slovenije začel iskati načine za zagon slovenske tiskovne agencije, je odkril že pripravljen projekt. Tako sta STA soustanovila Vlada Republike Slovenije in podjetje INI d.o.o., ki smo ga Franci Perčič, Franci Zavrl in jaz ustanovili z namenom kapitalskega upravljanja z našima že prej ustanovljenima podjetjema (Mednarodno tiskovno središče Ljubljana in PR Center Ljubljana) in usmerjanje naših prihodnjih naložb na področju informativnega delovanja (INI je namreč okrajšava za “investicije v informiranje”). Vlada RS je bila dvotretjinski, INI pa enotretjinski lastnik STA ob njeni ustanovitvi. Hkrati je INI posodil mene, ki sem leto in pol vodil ustanavljanje STA. Z leti je Vlada RS prevzemala vedno večji delež STA, dokler ni leta 1998 postala izključna lastnica. INI pa se je medtem preoblikoval v oglaševalsko agencijo Pristop.

Slovenska tiskovna agencija (STA) bi se sicer morala razviti v zadrugo (kooperativo) glavnih slovenskih medijev, a Delo in RTV Slovenija o tem nista hotela niti slišati. Bilo je prezgodaj govoriti o potrebi po sodelovanju. Tako je STA končala v izključni državni lasti samo zaradi kratkovidnosti takratnih direktorjev in urednikov glavnih medijskih hiš. Ki so danes dosti manjše, kot so bile takrat.

Za razliko od slovenskih, so ustanovitev STA podprli tuji mediji in še posebej avstrijska, italijanska in madžarska tiskovna agencija - APA, ANSA in MTI. Pogodba o ustanovitvi STA je bila podpisana med Izvršnim svetom (vlado) Republike Slovenije in družbo INI 24. maja 1991, 4. junija sem bil imenovan za direktorja, 20. junija smo začeli z delom in objavili prve informacije, 25. junija 1991 je slovenski parlament sprejel temeljno ustavno listino, ustavni zakon za njeno izvedbo in deklaracijo o neodvisnosti. Slovenija je neodvisnost razglasila 26. junija, 27. junija pa je jugoslovanska armada poskusila prevzeti oblast. Z enomesečnim otrokom smo porazili Tanjug, pa čeprav smo večkrat poročali po telefonih na Dunaj in Rim, oni pa so za nas po svojih servisih pošiljali sporočila naprej.

Dvomim, da se je kdo v imenu Slovenije ob petindvajsetletnici zahvalil za pomoč v Budimpešto, na Dunaj in v Rim, kjer so naši prijatelji MTI, APA in ANSA. Če kdo od njih prebere to: HVALA!

Dr. Dejan Verčič, soustanovitelj in prvi direktor STA (1991-1993), je danes profesor in vodja Centra za marketing in odnose z javnostmi na Fakulteti za družbene vede v Ljubljani.

---