Nedopustno: Goriško mnogi poznajo samo po Goriških brdih

Javna razprava med kandidatkama in kandidati za novogoriški županski stolček je bila takšna, kot naj bi predvolilna debata bila. Polemična, dinamična in živahna, ampak brez nepotrebnih pritlehnosti in nizkih udarcev. V tem so se kot ekipa novogoriški tekmeci izkazali, kdo od njih se je najbolj izkazal kot posameznik, pa bodo sodili volilke in volilci.

NOVA GORICA > Vsebino in tempo javnemu predvolilnemu soočenju, zadnjemu v nizu treh, ki sta jih priredila Radio Koper in časopis Primorske novice, je med drugim narekovalo število kandidatov, ki je tudi letos, kar je za mesto vrtnic značilno, precej visoko. Različna vprašanja za kandidate so razgibala razpravo in hkrati odprla možnost, da so volilke in volilci slišali misli sogovornikov o najširšem možnem spektru in izboru tem.

Preskoki, obrati in dvojna življenja

Kandidati v volilno tekmo stopajo vsak s svojo prtljago dosedanjih zmag in porazov ter dilem o tem, kako bodo odločitve in izzive zmogli in obvladovali v prihodnosti. V prvem krogu so pretendenti za županski stolček govorili o sebi.

Damjana Pavlica: “Mladi imajo ideje. Na občini bi morali zagotoviti jamstvo, da bi lahko dobili denar tudi na banki, ali pa bi mi razpisali sredstva, ki bi jim jih ponudili. Prostora po Novi Gorici pa ne manjka.”

> Andrej Miška (SD) na vprašanje, ali ni spora okrog odlagališča odpadkov izkoristil za volilno kampanjo: “Nikakor ne, tema odpadkov je še kako pomembna za vse naše občane in občanke. Prišlo je le do različnih pogledov na to, kaj je vloga koga in zato se z županom nisva strinjala. Seveda pa ostajava normalna človeka in sodelujeva na drugih področjih.”

> Egon Dolenc (SMC), ki se promovira kot dolgoletni podjetnik, o tem, s čim se pravzaprav ukvarja: “Podjetniško pot sem začel pred približno šestnajstimi leti, in sicer sem odprl svoj sp. Potem sem ustanovil prevozniško podjetje, ki je imelo 120 zaposlenih. Ko sem to podjetje v najvišji kondiciji kar dobro prodal, sem odprl podjetje, ki se ukvarja s poslovnim svetovanjem.”

> Anton Harej (NSi) na vprašanje, zakaj misli, da ga bodo volilci tokrat podprli, če pa je na državnozborskih volitvah dobil borih 542 glasov: “V politiki so vedno presenečenja in tudi, recimo, SMC je bila presenečenje na prejšnjih volitvah. S tem ljudje pokažejo, da si želijo lahko tudi drugačne politike. In verjamem, da je NSi stranka prihodnosti: po ocenah najboljših gospodarstvenikov imamo najboljši program in mislim, da bo prišel čas za nas. Prej bomo prišli do najboljšega rezultata, bolje bo za Slovenijo.”

Luka Manojlović: “Občani naj sami izberejo, kateri so prioritetni projekti v njihovih krajih. Enako mislim za izobraževanje, vključevanje ogroženih skupin, vključevanje otrok priseljencev. Ne vidim težave, da za take stvari porabimo denar iz mestne blagajne. Dolgoročno bo to našemu mestu samo koristilo.”

> Damjana Pavlica (SDS) na vprašanje, ali so izkušnje na čelu krajevne skupnosti dovolj za vodenje občine: “Uspešno vodim krajevno skupnost Šempas, z mojimi izkušnjami, tako iz gospodarstva kot iz bančništva, sem prepričana, da lahko vodim tudi mestno občino.”

> Darinka Kozinc (ZZP) o tem, zakaj je že tretjič menjala volilni tabor: “ Nisem se spreminjala, ampak so se spreminjale razmere okrog mene, jaz ostajam ista. Včasih so desničarji zavili nekoliko preveč na desno in levičarji v tem času mogoče nekoliko preveč na levo.”

> Luka Manojlovič (Goriška.si) o tem, ali bo po izvolitvi pustil podjetništvo ali bo le “na pol” župan: “Pri nobeni stvari nisem nikdar bil s pol glave in tudi pri tej ne bom. Definitivno se bom potrudil, da bodo stvari veliko bolj energične, kot so bile doslej. V življenju sem že pokazal, da znam delati tudi za tri, štiri ljudi.”

Gregor Veličkov: “Po eni strani bistveno premalo naredimo za mlade, po drugi strani pa se na starejše ljudi popolnoma pozablja. Ne vem, kje bomo dobili denar, ampak to je naša moralna dolžnost in od tega ne moremo bežati. Gospodarstvo pa bi moralo pomagati.”

> Gregor Veličkov (neodvisni) na vprašanje, ali se je res pripravljen preleviti iz ostrega kritika v tarčo kritik: “Tu sem že od malega, predan sem kraju, predan sem ljudem. Ko sem bil v mestnem svetu, sem ugotovil, da stvari ne funkcionirajo. Če župan ni sposoben voditi občine, mora žezlo predati nekomu drugemu.”

> Miran Müllner (neodvisni) o tem, ali je tržnica v Remizi, o kateri toliko govori, res glavni novogoriški problem: “Ja, zelo pomembna je. Ko gremo v neko evropsko mesto, najprej zavijemo na tržnico in tam vidimo, kakšna je kultura tistega naroda in kaj se v mestu dogaja.”

> Matej Arčon na vprašanje, ali je dokazal, da si zasluži še en mandat: “Predvsem smo dokazali, da se lahko skupaj, povezani, brez koalicije in opozicije, znamo dogovoriti za ključne projekte, tako za mesto kot za podeželje. V tem mandatu smo uspešno realizirali 30 projektov. Skupaj s svojo listo imam tudi uresničljive načrte za naprej.”>

Prazna vreča ne stoji pokonci

K pridevniku predvolilna se najbolj poda samostalnik obljuba. Kandidati običajno veliko govorijo o tem, kaj bi bilo treba narediti. Bolj malo pa o tem, kje bi našli denar za svoje velikopotezne in ambiciozne načrte.

Miran Müllner: “Predvsem moramo prisluhniti podjetnikom. V občinski proračun 70 odstotkov denarja prispevajo mala in srednje velika podjetja. Ukrepi za povečevanje blaginje niso to, da delamo humanitarne centre, pač pa da delamo okolje, ki bo gospodarstvo popeljalo na pot razvoja.”

Novogoriška proračunska vreča je iz leta v leto bolj prazna. Kje je rešitev? V varčevanju pri nepotrebnih izdatkih? V evropskih sredstvih, boljši komunikaciji z državo ali v zagonu novih gospodarskih panog?

> Matej Arčon na vprašanje, zakaj je bilo v lanskem proračunu evropskih sredstev za manj kot pol odstotka: “Ni prav, da gledamo samo na eno proračunsko leto. V teh letih smo dobili približno 26 milijonov evropskih sredstev, pa še štiri do pet milijonov iz drugih virov. Mešana komisija Slovenija-Italija je EZTS dodelila deset milijonov. Za ta cilj je delalo 50 ljudi, ki sem jim izredno hvaležen, ker so verjeli v prihodnost sodelovanja med mestoma.”

> Miran Müllner o tem, kje bi, glede na to, da poudarja svoje podjetniške izkušnje, našel dodatne proračunske prihodke: “Najprej bi tistim, ki to hočejo, omogočili investirati v Novo Gorico. Podjetje Immorent, ki je lastnik remize, v tem trenutku zaradi zadrževanja te občinske uprave ne more vložiti pet milijonov evrov v obnovo stavbe. Druga stvar pa je učinkovitost pri pridobivanju evropskih sredstev.”

> Gregor Veličkov na vprašanje, ali bi proračun obremenjeval s stroški za nove papirje o Lokvah, svojem najljubšem projektu: “Na mestnem svetu smo za žičnico sprejeli postavko 200.000 evrov, a je bila zmanjšana na 20.000 evrov in na Lokvah ni bilo narejenega nič. Lokve ne potrebujejo velikega finančnega vložka občine, pač pa osnovno infrastrukturo, usmerjevalne table, dati nekomu v upravljanje jamo Ledenico, ki je svetovna turistična atrakcija, urediti poti in turisti bodo sami prišli.”

Darinka Kozinc: “Nova Gorica se je gradila po Ravnikarjevih načelih kot mesto zelenja. Danes imamo samo dva parka. V času županovanja gospoda Arčona se ni posadila niti ena nova vrtnica. V svoj program sem zapisala družabni park in zdi se mi, da je primerno mesto zanj med Ulico Gradnikove brigade in Perlo.”

> Luka Manojlovič o tem, ali je v občinski upravi preveč ljudi in ali premalo delajo: “Glede tega sem precej strog. Vsak mora delati vestno in gospodarno. Velika večina ljudi na občini dela zelo dobro, dobršen del ljudi ni dovolj motiviran, se pa gotovo najde kdo, ki je prišel po kakšni politični liniji in mogoče malo 'izbegava'. To se s pravim menedžerskim pristopom da urediti.”

> Darinka Kozinc o tem, ali je ob praznih halah res treba graditi nove obrne cone: “V Solkanu imamo obrtno poslovno cono, ki ni popolnoma zapolnjena. Po drugi strani nismo vedeli in še ne vemo, kaj bomo naredili z gospodarsko cono Meblo. Kar nekaj dobrih praks je v ostalih občinah, ki so znale pritegniti obrtnike. Denimo z oproščanjem komunalnega prispevka. “

> Damjana Pavlica na vprašanje, ali se splača čakati na ponovni vzpon novogoriškega igralništva: “Ne splača se čakati, ampak je treba iskati nove možnosti. Ni samo igralništvo, možnost je tudi razvoj turizma, kar je prav gotovo možno povezati. Prepričana sem, da je tu rešitev tudi za Hit, da nekoliko bolj koristi razpoložljive možnosti za razvoj turizma v okolici in v mestu.”

Anton Harej: “Moramo stopiti skupaj ne glede na barvo kože in ideološki profil. Ko rečemo, da bo ta in ta dogodek, povabimo zvezo kulturnih društev, javni sklad za ljubiteljske kulturne dejavnosti. Vsak bo nekaj naredil in bo nastal festival. Sicer bomo samo vrtnarili.”

> Anton Harej kot državni uslužbenec o mitu, da je periferija revna, ker jo Ljubljana ovira: “Najprej moraš imeti doma stvari 'poštimane', tako da ti zadeve 'laufajo', se pravi da imaš pripravljene projekte in si pripravljen na razpis. Odpira se nam veliko možnosti, ogromno za raziskovalna podjetja, torej je pametna povezava podjetništvo - univerza - raziskovanje in razvoj. Kolikšen delež proračuna bo zavzemal denar EU, če bom župan? Najboljši del.”

> Egon Dolenc na vprašanje, katere tri gospodarske panoge bi razvijal v občini: “Najprej je seveda potrebno usmeriti vso energijo v razvoj turizma. Ta je tesno povezan s Hitom, ki mu občina kot lastnik namenja premalo pozornosti. Poleg tega je treba odpreti več komunalno opremljenih površin. Investitorjem je treba nuditi proizvodne prostore, in sicer po sistemu, da občina najprej zgradi infrastrukturo, nato tujega vlagatelja pritegne in reče: izvolite, tukaj boste ustvarjali. Občina mora ostati lastnik zemljišč in z najemnino bogatiti občinski proračun.”

> Andrej Miška o tem, kaj pomenijo učene besede “razpisna pisarna, gospodarski center, kreativni center gospodarstva” v njegovem programu: “Razpisna pisarna je namenjena temu, da bi pomagali podjetnikom pri pripravi dokumentacij za razpise. Center gospodarstva pomeni, da bi na enem mestu ponudili pogoje, pod katerimi je moč investirati v naše okolje. Kreativni center gospodarstva pa je namenjen izmenjevanju izkušenj, sodelovanju, spodbujanju eden drugega, kar nam, Primorcem in Slovencem, zelo manjka.”

Kdo zna povedati najlepšo zgodbo

Na Praznik češenj v Goriških brdih vsako leto pride več ljudi. Podobne prireditve, ki jih v mestni občini ni malo, ostajajo na ravni vaških praznikov. Mesto, ki ima profesionalno gledališko hišo in vrhunsko knjižnico, večino dni spominja na veliko parkirišče. Le nekaj metrov oddaljene Soče niti ob pomembnih prelomnicah, kakršna je 100. obletnica začetka prve svetovne vojne, ne znamo ovrednotiti. Kako občanom in obiskovalcem ponuditi nekaj, kar je domače, povezano s tukajšnjimi ljudmi in hkrati kakovostno?

Matej Arčon: “Predvsem smo dokazali, da se skupaj, povezani, brez koalicije in opozicije, znamo dogovoriti za ključne projekte, tako za mesto kot za podeželje. V tem mandatu smo uspešno realizirali 30 projektov.”

> Andrej Miška o tem, kaj bi naredil, da bi prazniki prerasli v resne turistične dogodke: “Sinonim za Goriško postajajo Goriška brda in ne Nova Gorica z okolico. Naše prireditve oziroma celo turistično infrastrukturo smo zanemarili. To lahko nadoknadimo z ustanovitvijo Zavoda za turizem.”

> Egon Dolenc o tem, ali mesto res potrebuje nov kulturni center: “Nov kulturni center bi potrebovali, a so bolj nujni projekti, denimo študentsko naselje, univerza.”

> Anton Harej na vprašanje, kako bi društvom, ki soustvarjajo podobo kraja, razdelil pičlo odmerjeni denar: “Ne znamo se dogovoriti za en praznik, denimo praznik vina. Moramo stopiti skupaj ne glede na barvo kože in ideološki profil. Ko rečemo, da bo ta in ta dogodek, povabimo zvezo kulturnih društev, javni sklad za ljubiteljske kulturne dejavnosti. Vsak bo nekaj naredil in bo nastal festival. Sicer bomo samo vrtnarili.”

> Damjana Pavlica na vprašanje, kako so v Šempasu znali unovčiti sodelovanje z Azerbajdžanom: “Maksimalno sem se potrudila za sodelovanje z azerbajdžanskimi politiki. Zgodbo je treba nadgraditi, en sam človek, predsednik KS, pa tega prav gotovo ne more.”

Egon Dolenc: “Investitorjem je treba nuditi proizvodne prostore, in sicer po sistemu, da občina najprej zgradi, pripelje infrastrukturo, nato tujega vlagatelja samo pritegne, in reče: izvolite, tukaj boste zdaj ustvarjali. Občina mora ostati lastnik zemljišč, jih oddajati v najem in z najemnino bogatiti občinski proračun.”

> Darinka Kozinc o tem, katere površine in katera sredstva bi žrtvovala za to, da bi bilo v mestu več kolesarskih stez in vrtnic: “Nova Gorica se je gradila po Ravnikarjevih načelih kot mesto zelenja. Danes imamo samo dva parka. V času županovanja gospoda Arčona se ni posadila niti ena nova vrtnica. Kje? V svoj program sem zapisala družabni park in zdi se mi, da je primerno mesto zanj med Ulico Gradnikove brigade in Perlo. Ko človek pogleda mesto z zraka, se zdi kot veliko parkirišče.”

> Luka Manojlovič o tem, kaj bi kot župan naredil, da bi bilo ob 100. obletnici Soške fronte na Sabotinu in Sveti gori na tisoče turistov: “Nikjer ne svetu ne bi zamudili take priložnosti. Če se malce populistično naslonim na Američane: oni bi že danes streljali iz vseh topov. Bojim se, da se nam s strategijo, ki jo imamo danes, lahko zgodi, da bomo čez štiri leta dobili eno brošurico. Turistične ponudnike je treba povezati v strateško zastavljeno zadevo, podkrepljeno z multimedijo in vsem, kar je danes v 21. stoletju na razpolago.”

> Gregor Veličkov na vprašanje, kaj bo naredil s stavbo v središču mesta, ki je v njegovi lasti, a že leta propada: “Staro hišo sem začel kupovati pred desetimi leti. Najprej sem nameraval odpreti gostilno, nato je kazalo, da bi tam nastal poslovno-stanovanjski objekt, zdaj imamo v načrtu mladinski hotel. Kakšne izkušnje imam z oblastjo? Nasploh slabe. Vse pobude, ki sem jih dajal, so na občini naletele na gluha ušesa.”

Andrej Miška: “Majske poljane bodo šle v prodajo, tam bi lahko Stanovanjski sklad in zasebni partner dokončala objekte. To je poceni in realna možnost, ki bi jo lahko izkoristili. Imamo vrsto praznih hiš na podeželju, ki bi jih lahko za majhen denar kupili, usposobili in dali v uporabo mladim in manj mladim družinam.”

> Miran Müllner o tem, kako bi oživil železniško postajo in Trg Evrope: “To je najlepša zgradba v mestu in tudi najstarejša. Ko bom jaz župan, bom dal pobudo, in to tudi izvedel, da damo mejni zid in ograjo stran. Prostor je treba oživiti s programi. Pred kratkim so Italijani naredili lepo manifestacijo Okusi ob meji - že v naslednjem letu bi ob postaji skupaj z njimi postavili festival.”

> Matej Arčon na vprašanje, ali bo posvetil več pozornosti vrhunski umetniški produkcij: “Temu področju smo namenili, namenjamo in bomo namenili pozornost. Če ima kateri od festivalov prihodnost na Goriškem, so to Glasbe sveta na gradu Kromberk. Idejo razvijamo naprej, ampak korak po koraku, da se to prelevi v pravi festival, ki bo privabljal ljubitelje glasbe tudi z drugih koncev. Pripravljamo tudi oživitev čezmejnega gledališkega festivala.”

Nova Gorica: mlado in staro mesto

Novogoriški kandidati so najbrž edini v državi, ki so podpisali predvolilni sporazum. Ki pravi, da je univerza prioriteta in zato ne more biti predmet strankarskih razhajanj. Prav nič posebnega ni v tem, da so znanje in inovativnost skupne vrednote. Razlika je v tem, kdo bi jih znal bolje uveljaviti.

> Matej Arčon, ki je ob napovedani selitvi univerze v Vipavo dejal, da je občinska uprava naredila vse, je odgovoril na vprašanje, ali bo torej v naslednjem mandatu naredil več kot vse: “Pogovor, ki sva ga imela z dr. Zavrtanikom pred 14 dnevi, je bil zelo konstruktiven. Prepričan sem, da bova našla rešitev, ki bo sprejemljiva tako za mestno občino kot za občino Vipava.”

> Miran Müllner o tem, kako bi lahko lokalna skupnost pomagala mladim do poklica, ki bi jim zagotovil delo v domačem kraju: “V občinski proračun 70 odstotkov denarja prispevajo mala in srednje velika podjetja. Ukrepi za povečevanje blaginje niso to, da delamo humanitarne centre, pač pa da delamo okolje, ki bo gospodarstvo popeljalo na pot razvoja.”

> Gregor Veličkov na vprašanje, kako bi poskrbel za starejše: “Bistveno premalo naredimo za mlade, po drugi strani pa se na starejše ljudi popolnoma pozablja. Treba je začeti pri starejši populaciji, predvsem pri socialno ogroženih, tudi v smislu dodatnih zaposlitev. Ne vem, kje bomo dobili denar, ampak to je naša moralna dolžnost in od tega ne moremo bežati. Gospodarstvo pa bi moralo pomagati.”

> Luka Manojlovič o tem, ali bi namenil denar nadstandardnim programom v osnovnih šolah: “Občani naj sami izberejo, kateri so prioritetni projekti v njihovih krajih. Enako mislim za izobraževanje, vključevanje ogroženih skupin, vključevanje otrok priseljencev. Ni težava, da za take stvari porabimo denar iz mestne blagajne. Dolgoročno bo to našemu mestu samo koristilo.”

> Darinka Kozinc o tem, ali bi se kot županja vrnila k odločitvam o kampusu iz predprejšnjega mandata: “Politika se je v mandatu 2006 - 2010 o kampusu ob Kornu že poenotila. Prvi del, ki je bil namenjen za gradnjo stanovanjskega sklada, je že zazidalen, ima komunalno opremo in bi se lahko že zgradil v teh štirih letih.”

> Damjana Pavlica na vprašanje, kaj bi svetovala mlademu človeku, ki išče službo: “Mladi imajo ideje. Na občini bi morali zagotoviti jamstvo, da bi lahko dobili denar tudi na banki, ali pa bi mi razpisali sredstva, ki bi jim jih ponudili. Prostora poNovi Gorici pa ne manjka.”

> Anton Harej, ki edini ni podpisal sporazuma, ker to univerzi ne pomaga, na vprašanje, kaj pa pomaga: “Ni nujno potreben samo kampus, potrebne so tudi obrtne cone v Kromberku, ki jih je treba urediti z evropskimi sredstvi. 144 milijonov evrov bodo imele mestne občine na razpolago v novi perspektivi.”

> Egon Dolenc o tem, ali bi morali nadgraditi tehnološki park: “Premalo se naredi za pomoč start up, mladim podjetjem, ki imajo dobre in inovativne ideje. Jaz bi to rešil s tujimi ali tudi domačimi sofinancerji, in sicer po principu poslovnih angelov.”

> Andrej Miška na vprašanje, kako bi javno-zasebno partnerstvo prineslo poceni stanovanja: “Majske poljane bodo šle v prodajo, tam bi lahko stanovanjski sklad in zasebni partner dokončala objekte. To je poceni in realna možnost, ki bi jo lahko izkoristili. Imamo vrsto praznih stanovanj in hiš na podeželju, ki bi jih lahko za majhen denar kupili, usposobili in dali v uporabo mladim in manj mladim družinam.”

VESNA HUMAR,

MITJA MARUSSIG

---