Kako so se predstavniki strank odrezali na soočenjih?

Predstavniki zunajparlamentarnih strank so na TV Slovenija soočili stališča o privatizaciji državnega premoženja, stanju v zdravstvu, nadzoru nad delom politike ter okolju. Predvolilno soočenje je potekalo tudi na Pop TV, kjer so govorili o sklepu vlade o zamrznitvi postopkov privatizacije do imenovanja nove vlade.

LJUBLJANA > Sogovorniki so si bili enotni, da bi morali pravico do pitne vode oziroma do naravnih virov za vsakogar zapisati v ustavo.

Strinjali so se tudi, da bi morali spet ustanoviti službo, kot je bila nekdanja SDK. Violeta Tomič iz Združene levice in Milan Brglez iz SMC sta menila, da bi morali tako kot na Hrvaškem uvesti davčne blagajne. Borut Jakopin iz Piratske stranke je opozoril, da davčna politika duši mala podjetja in podjetnike. Predsednik Verjamem Igor Šoltes je menil, da je na davčnem področju veliko ukrepov, s katerimi bi lahko olajšali življenje delodajalcem in zaposlenim.

Večina proti privatizaciji strateških podjetij

Ob vprašanju privatizacije podjetij v lasti države se je večina izrekla proti, predvsem proti privatizaciji tistih podjetij, ki za državo pomenijo strateško infrastrukturo. Privatizacija ne sme biti narejena tako, da je država oškodovana, je menil Jakopin. V Stranki Mira Cerarja so za nadzorovano privatizacijo, Šoltes pa je opozoril na potrebo po jasni strategiji prodaje državnega premoženja. Opozoril je tudi na slabo banko, kje se po njegovi oceni prodaja brez vsakršnega nadzora.

Tomičeva je predstavila idejo podpore delavskih odkupov podjetij v krizi in kot primer navedla tudi zadružništvo, s čimer delavci po njenih besedah ne bi čez noč izvedeli, da je podjetje, v katerem delajo, v krizi. Jelinčič je dejal, da bi bile slovenske banke že zdavnaj lahko last državljanov, vendar to po njegovih besedah še dolgo ne bo mogoče. Po mnenju Čuša je zadružništvo rešilna bilka za slovensko gospodarstvo, vendar je po njegovih besedah treba ta instrument pravilno uporabljati.

Kaj menijo o korupciji v zdravstvu?

Na temo korupcije v zdravstvu so se Jelinčič, Brglez in Jakopin strinjali z idejo centralizacije javnega naročanja, po mnenju Šoltesa pa bi bila centralizacija novo leglo korupcije. Tomičeva je poudarila, da se borijo za ločitev javnega in zasebnega zdravstva ter dejala, da podpirajo ukinitev dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja. Kubot meni, da gre pri javnih naročilih v zdravstvu za tajkunska javna naročila. “Računsko sodišče ni vršilo svoje ustavne naloge, zato je vdrla sistemska korupcija,” je dejal.

Na temo izobraževanja je Brglez dejal, da se zavzemajo za obliko poklicnega izobraževanja, ki bo dijake pripravil na to, da bodo laže in bolje zaposljivi. Kot primer je navedel obliko pripravništva, ki temelji na vajeniškem sistemu. Šoltes je poudaril vprašanje bolonjskega izobraževanja in dejal, da se postavlja vprašanje, ali obdržati tak sistem ali ga spremeniti.

Dušan Egidij Kubot iz Stranke slovenskega naroda je predstavil predlog o uzakonitvi pravice volilcev za sprožitev postopka odpoklica neprimernega politika. V Sloveniji moramo vrniti odgovornost v parlament in na vse ravni v državi, je poudaril. Za odpoklic poslanca, ki bi storil kaznivo dejanje, se je izrekla tudi Tomičeva, prav tako Jakopin, Šoltes in Čuš. Jelinčič je menil, da odpoklici sodijo v prejšnji režim, Brglez pa je opozoril, da bi tak predlog zahteval spremembo ustave.

Kako bi se samoomejili pri političnem kadrovanju?

Ob vprašanju, kako bi se samoomejili pri političnem kadrovanju, če se prebijejo v parlament, je Jakopin dejal, da so vsi kandidati Piratske stranke podpisali kodeks, s katerim so se zavezali k poštenosti. Jelinčič je dejal, da “ne bodo sprejemali starih obrabljenih kadrov iz nekdanjih strank”, Šoltes pa je menil, da je samoomejevanje iluzija v luči tega, kako deluje naš sistem. “Edini resen ukrep je ustrezen zakonski okvir, brez ustreznih sankcij ne bo nič,” je prepričan.

Ustavitev privatizacije

V predvolilnem soočenju na Pop TV so govorili tudi o včerajšnjem sklepu vlade, da se do imenovanja nove vlade ne sme skleniti nobenega postopka privatizacije in tudi ne začeti novih.

Dejan Židan (SD) je odločitev vlade, v kateri je sam tudi minister, pozdravil, po njegovih besedah je vlada storila to, kar je morala storiti. Po njegovih besedah so se pojavile namreč informacije, da se dogajajo netransparentne stvari, in vlada se je morala odzvati.

Podpredsednik SDS Zvonko Černač je poudaril, da je tako ravnanje neodgovorno in škodljivo. Pošilja se namreč napačne signale v mednarodno javnost in tujim investitorjem, na dolgi rok pa bo to povzročilo veliko škodo državi in davkoplačevalcem.

Predsednik SMC Miro Cerar je menil, da bo treba po volitvah pogledati, kakšna škoda kredibilnosti je bila narejena s tem, da smo privatizacijski postopek prekinili v taki fazi.

Da gre za pravilno odločitev, je ocenil tudi Karl Erjavec (Desus), prav tako minister aktualne vlade. Tudi on je je poudaril, da so se pojavili sumi nepravilnosti, zato je prav, da se prodaja zamrzne in da pristojni organi sume raziščejo.

Predsednik stranke SLS Franc Bogovič je medtem dejal, da je vlada s to potezo še enkrat več pokazala nekonsistentnost in s tem dala zelo slabo sporočilo vsem.

Prva dama NSi Ljudmila Novak je dodala, da se ob nasprotovanju finančnega ministra tej odločitvi vlade spet daje slab vtis in da gre očitno za predvolilno potezo.

STA

---