Če bodo izsiljevali, jih lahko zavrne
volitve-2014
14. 07. 2014, 14.57
, posodobljeno: 31. 10. 2017, 09.22
Visoka zmaga je Miru Cerarju bistveno olajšala pot do sestave vladne koalicije. Če bo katera od manjših levosredinskih strank trmoglavila, jo lahko mirne duše pusti v opoziciji.
Visoka zmaga je Miru Cerarju olajšala pot do sestave vladne koalicije. Če ga bo katera od manjših levosredinskih strank izsiljevala, jo lahko pusti v opoziciji. Foto: Leo Caharija
KOPER
> Hkrati pa je bil Miro Cerar od vseh dosedanjih zmagovalcev v predvolilni kampanji najbolj skrivnosten tako glede svoje vladne ekipe kakor tudi glede možnih koalicijskih partnerjev. Seveda od danes dalje na vse spore, povišane tone v soočenjih in obljube o (ne)sodelovanju, izrečene pred volitvami lahko pozabimo, tako da se odpira več možnosti za sestavo nove vladne koalicije.
Ker je položaj SMC tako močan, se ne more ponoviti efekt Zorana Jankovića s prejšnjih volitev, ko relativni zmagovalec ni uspel dobiti zadostne podpore v državnem zboru. Pa tudi mandatar ima drugačne značajske značilnosti ... Glede na programske usmeritve strank bo nova vladna koalicija levosredinska. Cerar kot novi mandatar ima predvsem dve možnosti: ali zasnuje čim širšo koalicijo, s katero bo vladal z udobno večino (SMC+Desus+SD+ZaAB) 56 mandatov in v katero bi lahko povabil vsaj še SLS, ki se je sinoči ob oddaji naših besedil v tisk še borila za uvrstitev v državni zbor, ali pa bo iskal rešitve, s katerimi bo oblast delil s čim manj drugimi strankami. V drugem primeru je možna tako koalicija SMC+Desus, ki bi imela 46 glasov, kakor tudi vladna ekipa brez Desus (SMC+SD+ZaAB) s prav tako 46 glasovi. Ob tem je treba prišteti še poslanca narodnostnih manjšin. Zato je položaj Cerarjeve stranke odličen, saj je v položaju, ko lahko odslovi katero od sicer sorodnih strank, če bi slednje postavljale nesprejemljive zahteve. Niti Karl Erjavec si izsiljevanja ne bo mogel privoščiti. Hkrati bi s podporo Združene levice v nekaterih projektih širša koalicija okrog SMC imela tudi ustavno, dvotretjinsko, večino.
Možnosti za desnosredinsko koalicijo ni, saj tudi v primeru, če bi SLS zmogla prestopiti štiriodstotni prag, “pomladne” stranke skupaj zmorejo zgolj 29 glasov. Gola strankarska matematika sicer omogoča še nekaj “neverjetnih” koalicij (recimo SMS+SDS), ki pa zaradi diametralno nasprotnih programskih izhodišč mejijo na znanstveno fantastiko. Poleg tega pa se je SDS s svojo ekskluzivnostjo kar sama izključila iz morebitnih koalicijskih pogovorov.
Ker je zmaga SMC “čista kot solza”, bi tudi usklajevanja lahko trajala manj kot v prejšnjih parlamentarnih sklicih: novo vlado bi lahko dobili že pred začetkom novega šolskega leta ali vsaj v prvih septembrskih dneh.
DENIS SABADIN